Raje violinist kot maneken

MED NAJBOLJ priljubljene glasbenike, ki pa ne navdušujejo z glasom, ampak inštrumentom, spada tudi nemški violinist David Garrett. A ne le zaradi zvokov, ki jih izvablja iz violine, ampak tudi, ker je eden najprivlačnejših moških na svetu. Tako so prepričane vsaj množice oboževalk, navdušene nad kombinacijo virtuoza in manekena z že živalsko privlačnostjo. A se v manekena vseeno prelevi le za promocijske fotografije, čeprav se je s to dejavnostjo na kratko srečal v študijskih letih. »Tako sem lahko dodatno zaslužil. Bilo je zanimivo, a nikoli nisem razmišljal, da bi se s tem resno in poklicno ukvarjal. Tovrstnih ambicij nisem imel, saj je bila zame vedno na prvem mestu glasba. In če želiš v nečem res blesteti, se moraš temu predati in povsem posvetiti.« A čeprav je namesto modnih pist izbral glasbo, velja za najlepšega violinista na svetu. »Ne vem, kaj na to pripomniti. Če me ljudje vidijo tudi tako, je to vsekakor kompliment. A glavni poudarek je vsekakor na kakovosti nastopov, kreativnosti in teženju k čim boljšemu. Ne nazadnje prihajajo ljudje na koncerte zaradi glasbe. Poleg tega še tako dober videz nekega dne mine, inteligenca, srčnost in predanost pa ostanejo.«

Kot ga ni premamilo manekenstvo, ga tudi film ni povsem prevzel, čeprav je z veseljem in počaščen sprejel glavno vlogo v filmu o slovitem skladatelju Paganiniju. »To je bila enkratna, življenjska ponudba.« Sploh ker je Paganini eden njegovih idolov. »Možnosti violine kot inštrumenta je dvignil do višav, ki jih ni dosegel nihče prej in nihče po njem.« Album z glasbo iz filma Garrett nasproti Paganiniju pa je še dodaten poklon enega virtuoza drugemu.
Garrett, ki poleg klasike na nastopih mojstrsko obvlada še druge glasbene zvrsti, se dobro zaveda velike priljubljenosti, ki jo uživajo glasbeniki njegovega kova. »Zanimanje in navdušenje tudi med mladimi generacijami sta zasluga procesov v glasbeni industriji. A glavni razlog je veliko mladih, zelo nadarjenih umetnikov. To so generacije, ki uporabljajo in koristijo možnosti interneta, s čimer dosežejo ogromno publike.« Obožuje, da igra vrsto različnih zvrsti. »V vsaki so čudoviti umetniki, skladatelji in interpreti. Strinjam se z Leonardom Bernsteinom, enim mojih idolov, da razlike med klasično in pop glasbo v bistvu ni. Veličino je moč najti v vsaki zvrsti, kar upoštevam pri izbiri repertoarja. Najljubše zvrsti nimam.« Poleg številnih uspehov in nagrad se je pred desetimi leti uvrstil v Guinnessovo knjigo rekordov. V najkrajšem času, brez napake in ob zagotovilu, da skladba obenem v celoti ostane prepoznavna, je namreč odigral Korsakovo skladbo. Rekord je postavil kar dvakrat. Prvič je odigral v 66,56 sekunde oziroma 13 not v sekundi, v drugo pa v le 65,26. 

Slava ob priljubljenosti prinese tudi manj prijetne stvari, s katerimi se David dobro sooča. »Nekateri trenutki, ki pa so redki, niso prijetni. Ko si s prijatelji in družino ter si želiš zasebnosti, vselej pač nisi pri volji za fotografiranje z drugimi. A se zavedam, da tem ljudem, ki me že leta podpirajo, dolgujem uspeh. Zato se potrudim, da jim ustrežem in povrnem, saj mi dajejo veliko. Tudi če nisem pri volji, si vzamem čas za fotografiranje z oboževalci in kratek klepet, saj se zavedam, kako lepo življenje imam. Tudi zaradi njih.«
Del njegovega umetniškega poklica so načrti in želje. »Moraš jih imeti. A jih tudi zadržati zase, ne smeš jih razkriti prehitro, ampak publiki ob pravem času pripraviti presenečenje. Repertoar je nujno vselej skrbno izbirati in pripraviti, delati z novim materialom,« pravi in dodaja, da trenutno pripravlja nove stvari. Na konkurenco ne ozira. »Življenje je danes že na splošno tekma. Pri meni morda ne toliko z drugimi kot s samim seboj. Resnično tekmovanje je preizkušanje lastnih meja.« Mnoge, s katerimi je v preteklosti sodeloval, ceni ter spoštuje čas in trud, ki so ga vložili. Izpostavil je Zubina Mehto, Isaaca Sterna, Itzhaka Perlmana, Ida Haendla, »s katerimi smo skupaj prebili na stotine ur, a me nihče ni povprašal po plačilu. To so stvari, ki bi jih sam rad povrnil z delom z mlajšimi generacijami. Dobrosrčnost je tisto, kar je bilo vsem skupno in za kar želim, da ostane v moji zavesti.« 
Zvezdniku kljub uspehom sreča le ni vselej mila. Pred leti, denimo, je pri padcu v Londonu polomil Guadagninijevo violino, vredno milijon dolarjev, katere popravilo je zneslo kar 117.000 zelencev. Pred dvema letoma je na sodišču dobila epilog burna zveza z ameriško pornoigralko Kendall Karson, ki ga je tožila za 12 milijonov dolarjev, češ da jo je silil v grobo spolnost in jo maltretiral. Sicer pa trenutno menda srečno samski Garrett prosti čas precej raje kot s pohajkovanjem naokrog preživlja doma. »Ogromno potujem zaradi nastopov in že takrat, če se le da, izkoristim priložnost za oglede. Rad potujem, ne nazadnje je to del mojega dela, ampak pogosto je najlepše in najudobneje doma.« O Ljubljani si mora mnenje še ustvariti. Pride zagotovo, ali bo čas za oglede, pa bo šele videl. Čeprav ga še bolj kot naše mesto zanima odziv občinstva. »Super vznemirjen sem. T. i. crossover projekti vedno zahtevajo veliko časa in mislim, da je Explosive Live repertoar za širok razpon občinstva. Ker prvič prihajam k vam, sem res radoveden in vznemirjen, kakšen bo ljubljanski koncert.«