Robin Williams se ni držal scenarija, porabili so 609 kilometrov filmskega traku
Komedija Očka v krilu si pred 30 leti ni prislužila zgolj oskarja za najboljšo masko ter dveh zlatih globusov, ampak se je izkazala tudi kot izjemen komercialni uspeh, saj je tistega leta kinoblagajne bolj napolnila zgolj superuspešnica Jurski park. Ob pičlem proračunu le 25 milijonov jih je v kinoblagajne namreč navrgla kar astronomski 441. In čeprav gre uspeh nedvomno pripisati celotni ekipi, je imel levji delež pri tem vendar Robin Williams. Hollywoodski komik se je namreč tako vživel v svoj lik ločenca, ki se v želji, da bi videval svoje otroke, preobleče v žensko in se zaposli kot njihova varuška, da se preprosto ni mogel držati scenarija. Že na prvi snemalni dan je režiserju Chrisu Columbusu namreč dejal, da bo vsak kader poskušal posneti tudi tako, kot gre scenarij, a da želi igrati, kot mu govori srce. »V resnici mi je olepšano dejal, da želi improvizirati. In natanko to je počel med vsakim prizorom. Vsi smo počeli, kot je pisalo v scenariju, nato pa je prišel Robin in lahko smo le debelo gledali,« se je režiser ob 30-letnici filma s toplino spomnil nenavadnega ustvarjalnega procesa pokojnega komika, ki ga je depresija pognala v prezgodnji grob.
Če bi film snemali danes, ga nikoli ne bi končali
Z Robinom v ekipi ni šlo drugače, kot da si ga občudoval, se smejal in poskušal z njim loviti korak. Tako pripoveduje Columbus, ki je zaradi komičnega genija ves čas snemanja pustil teči štiri filmske kamere – le tako je lahko ujel vse njegove improvizirane komične vložke in reakcije njegovih soigralcev, ki iz trenutka v trenutek niso vedeli, kaj pričakovati. »Če bi film snemali danes, ga nikoli ne bi končali. A tedaj, bilo je na začetku 90. let, smo pač nehali snemati, ko je zmanjkalo traku. In ni bilo enkrat, da smo morali Robina ustaviti z besedami, da je zmanjkalo traku. Res pa je tudi, da nihče izmed nas ni vedel, kaj bo Robinov naslednji korak. In želel sem ujeti odzive drugih igralcev.« Med prizori, ki so izključno Williamsovo maslo, je tudi ikonski iz restavracije, ko Robinu v preobleki varuške, gospe Doubtfire, med nazdravljanjem v kozarec penine pade zobna proteza. »Ko je to storil, si videl žar zadovoljstva na njegovem obrazu, da se je tega domislil.«
Zaradi Williamsa so za snemanje Očka v krilu porabili kar 609 kilometrov filmskega traku. Zaradi njegovih improvizacij ima Columbus še danes shranjenih na stotine škatel posnetega materiala s snemanja, za katerega upa, da se mu bo enkrat uspelo skozenj prebiti in ga zložiti v dokumentarec o Robinovi ustvarjalnosti in delovnem procesu. »Nekje v skladišču imam še približno 972 škatel snemalnega materiala – posnetke, ki smo jih uporabili v filmu, in tiste, ki niso pristali v končni verziji, posnetke iz zakulisja. Radi bi zaposlili montažerja, da bi šel skozi material in ga pregledal. V formatu filma namreč želimo prikazati Robinov delovni proces. Nekaj posebnega, že čarobnega je bilo v tem, kako se je loteval snemanja, in mislim, da bi se bilo zabavno v to poglobiti.«
