EVROVIZIJA
Rockerji prinesli Italiji tretjo zmago, obtožbe pustile grenak priokus
Evrovizijsko krono osvojila divja zasedba Måneskin.
Odpri galerijo
Evrovizijska krona se je po več kot treh desetletjih vrnila v Italijo. FOTOGRAFIJI: Piroschka Van De Wouw/Reuters
Po pandemskem premoru je Evrovizija vendarle doživela 65. izvedbo, in to v polnem sijaju, obarvanem rockersko. Slavili so namreč Italijani, ki so z divjo skladbo Zitti e Buoni osvojili občinstvo, naklonjena pa jim je bila tudi žirija.
Po strokovnih ocenah so dosegli tretje mesto, zmago pa so si potem priborili s številnimi glasovi gledalcev in poslušalcev, ki so si na prvem mestu očitno zaželeli bolj živahnega sloga. Zasedba iz Rima z danskim imenom Måneskin (mesečina) je Italiji prinesla evrovizijsko krono po več kot tridesetih letih, skupno jih imajo naši zahodni sosedje zdaj tri; nazadnje je slavil Toto Cotugno s skladbo Insieme: 1992, in to v Zagrebu leta 1990. Spomnimo, Italija je 1997. zaradi številnih nesoglasij odstopila od tekmovanja, a se je 2011. spet vrnila kot del velike peterice, ki ji je nastop v finalnem večeru zagotovljen, in od takrat se redno uvršča med najboljše. Tokrat so zadeli terno in osvojili sam vrh; druga je bila Francozinja Barbara Pravi s šansonom Voilà, tretji pa švicarski pevec z umetniškim imenom Gjon's Tears, sicer zmagovalec po ocenah žirije, a mu občinstvo ni namenilo števila točk, potrebnega za prvo mesto.
Zmagal je rock'n'roll, so ob koncu vpili navdušeni Italijani, pevec Damiano David, basistka Victoria De Angelis, kitarist Thomas Raggi in bobnar Ethan Torchiki so glasbeno skupino ustanovili že v srednji šoli in se od takrat preizkusili v različnih slogih, sodelovali so tudi v šovu X-Factor. Med vsemi 26 skladbami so poželi tudi največje navdušenje v rotterdamski dvorani Ahoy, k čemur je nedvomno pripomoglo tudi dejstvo, da so nastopili šele 24., ko so bili gledalci, teh je bilo namesto 16.000 zaradi protikoronskih ukrepov sicer le 3500, že dodobra ogreti. Na televizijskih zaslonih naj bi dogodek spremljalo okoli 180 milijonov gledalcev v 45 državah, kljub strogim ukrepom, ki so zapovedovali tudi strogo higieno, pogosto testiranje in manjše delegacije nastopajočih, pa se je virus prikradel tudi na sam spektakel: zaradi pozitivnega testa v zasedbi sta zgolj s posnetkom nastopila Islandija in lanski zmagovalec Duncan Laurence. Njegova Nizozemska letos ni upravičila evrovizijske lovorike, saj je osvojila borih 11 točk in zasedla končno 23. mesto.
Naša predstavnica Ana Soklič se je morala posloviti že po polfinalnem večeru, slovenska žirija pa je na velikem finalu največ glasov namenila Italiji, gledalcem je bil sicer najbolj všeč srbski nastop. V končni razvrstitvi jo je najslabše odnesla Velika Britanija, ki ni prejela niti ene same točke. Večer pa ni minil brez škandala, ki ga je zakuhal kar zmagovalec: italijanski pevec se zdaj spopada z obtožbami, da je kar med prenosom njuhal kokain, potem ko ga je v kočljivem položaju ujela televizijska kamera. Damiano David je nemudoma zanikal obtožbe in zatrdil, da ne uživa nikakršnih mamil.
Pošteno so razvneli občinstvo v dvorani Ahoy.
Po strokovnih ocenah so dosegli tretje mesto, zmago pa so si potem priborili s številnimi glasovi gledalcev in poslušalcev, ki so si na prvem mestu očitno zaželeli bolj živahnega sloga. Zasedba iz Rima z danskim imenom Måneskin (mesečina) je Italiji prinesla evrovizijsko krono po več kot tridesetih letih, skupno jih imajo naši zahodni sosedje zdaj tri; nazadnje je slavil Toto Cotugno s skladbo Insieme: 1992, in to v Zagrebu leta 1990. Spomnimo, Italija je 1997. zaradi številnih nesoglasij odstopila od tekmovanja, a se je 2011. spet vrnila kot del velike peterice, ki ji je nastop v finalnem večeru zagotovljen, in od takrat se redno uvršča med najboljše. Tokrat so zadeli terno in osvojili sam vrh; druga je bila Francozinja Barbara Pravi s šansonom Voilà, tretji pa švicarski pevec z umetniškim imenom Gjon's Tears, sicer zmagovalec po ocenah žirije, a mu občinstvo ni namenilo števila točk, potrebnega za prvo mesto.
180
milijonov gledalcev je spremljalo spektakel.
milijonov gledalcev je spremljalo spektakel.
Zmagal je rock'n'roll, so ob koncu vpili navdušeni Italijani, pevec Damiano David, basistka Victoria De Angelis, kitarist Thomas Raggi in bobnar Ethan Torchiki so glasbeno skupino ustanovili že v srednji šoli in se od takrat preizkusili v različnih slogih, sodelovali so tudi v šovu X-Factor. Med vsemi 26 skladbami so poželi tudi največje navdušenje v rotterdamski dvorani Ahoy, k čemur je nedvomno pripomoglo tudi dejstvo, da so nastopili šele 24., ko so bili gledalci, teh je bilo namesto 16.000 zaradi protikoronskih ukrepov sicer le 3500, že dodobra ogreti. Na televizijskih zaslonih naj bi dogodek spremljalo okoli 180 milijonov gledalcev v 45 državah, kljub strogim ukrepom, ki so zapovedovali tudi strogo higieno, pogosto testiranje in manjše delegacije nastopajočih, pa se je virus prikradel tudi na sam spektakel: zaradi pozitivnega testa v zasedbi sta zgolj s posnetkom nastopila Islandija in lanski zmagovalec Duncan Laurence. Njegova Nizozemska letos ni upravičila evrovizijske lovorike, saj je osvojila borih 11 točk in zasedla končno 23. mesto.
Italija je nazadnje slavila s Totom Cotugnom v Zagrebu 1990.
Naša predstavnica Ana Soklič se je morala posloviti že po polfinalnem večeru, slovenska žirija pa je na velikem finalu največ glasov namenila Italiji, gledalcem je bil sicer najbolj všeč srbski nastop. V končni razvrstitvi jo je najslabše odnesla Velika Britanija, ki ni prejela niti ene same točke. Večer pa ni minil brez škandala, ki ga je zakuhal kar zmagovalec: italijanski pevec se zdaj spopada z obtožbami, da je kar med prenosom njuhal kokain, potem ko ga je v kočljivem položaju ujela televizijska kamera. Damiano David je nemudoma zanikal obtožbe in zatrdil, da ne uživa nikakršnih mamil.
