Roka je navdihnila nezvesta ženska (VIDEO)
Mariborska skupina Simpatico, ki ustvarja pod vodstvom pisatelja, pesnika, dramatika, režiserja in pevca Roka Vilčnika, je v eter poslala novo simpatično skladbo Malo po malo, ki govori o bolečem slovesu. A simpatična glasbena izvedba ter sveža ritmična in karizmatična glasba, preoblečena v moderni pop, ki se spogleduje s starimi jugo hiti, kljub ne ravno prijetni temi zavoljo hudomušnega besedila prav poboža srce. In od kod navdih za pesem? »Hm, navdih ... Malo po malo sem ga pozabil. Nezvesta ženska najbrž. Ampak se mi zdi, da ne moja. Mislim, da sem jo videl na Netflixu. Če je že takrat bil Netflix,« se nasmehne simpatični vsestranski umetnik. Glasbo z retro pridihom je spisal skladatelj Gregor Stermecki. Besedilo, ki se spogleduje z melodijo, zaradi katere je nastalo, je Vilčnikova last. Aranžma se je rodil v studijskem ekosistemu pianista in skladatelja Sebastijana Duha, ki je tudi glasbeni producent tega glasbenega podviga. Legendarni mariborski kitarist Igor Bezget je odigral električno kitaro in bas, podporo nalezljivemu refrenu pa je dodala pevka in saksofonistka Hana Beus. Vilčnik je najprej besedilo napisal za kolega v srbohrvaščini, na to besedilo pa je Gregor Stermecki napisal glasbo. »Z aranžerjem Sebastijanom Duhom smo posneli demo – prijatelj, ki je kavarniški harmonikar – saj veste, tisti tipa jukebox, ko zna igrati prav vsako kafansko, je odpel, potem pa je vse skupaj za pet let obležalo nekje na računalniku. Dokler ni Stermecki tega spet našel in nama s Sebastijanom poslal. Pa smo si rekli: zakaj pa ne. Pesem je v srbohrvaščini še boljša,« pove Vilčnik, ki je zdaj, kot pravi, 'ravno v fazi vrtajočega tuhtanja o izdajanju plošč na splošno'.
»V bistvu sem v življenju izdal že tri plošče. Najprej je bil Patetico. Nato je bil Papir, zaključilo pa se je s Plišem. Pri vsaki sem bil nekakšna zagonska os za močno glasbeno zgodbo, ki sem jo zagnal v povezavi z drugimi akterji – predvsem glasbeniki, ker sam ne znam igrat nobenega inštrumenta, peti pa sem začel pred kratkim. Na neki način so bili to naši življenjski projekti. Pri prvih dveh albumih sem bil veliko bolj vpet kot pri tretjem, kjer je že projekt nastal skupaj z Markom Gregoričem in pevko Aleksandro Ilijevski. Vendar se mi je vsak zdel imeniten dosežek. Seveda se igram z mislijo o vinilki. A nič več ne gre tako od rok do rok, kot so šle kasete in cedejke in nekoč tudi same plošče. Tako pač je. Pesmi za album je že zdaj dovolj. Včasih te je še kdo kdo drug razen novinarjev vprašal, kdaj bo album, zdaj tega več ni. Bomo videli. Želel bi nekaj izročiti ljudem,« je razmišljal sogovornik, ki načrtuje izdajo zbirke pesmi za uglasbiti.
»Nabralo se mi je že toliko besedil, da sem jih zbral v knjigo. Naslov bo Danes mi je svetleje in so še vse neuglasbene in kot take na voljo za tiste, ki bi jih želeli uglasbiti. Ločujem namreč pisanje poezije od pisanja tekstov za popevke ali pa pop pesmi,« pojasni glasbenik, ki je s skupino pred dnevi nastopil na zaključku Festivala Lent v Artkampu. »Osvežil sem zasedbo, trenutno smo brez bobnov – paše mi jazz trio, da se pesmi izvajajo tako bolj 'slečene' in imam več prostora za petje. Tako, da so odpadli bobni. Ben King na klaviaturah, Janez Krevelj na kontrabasu, prvič pa se nam je pridružila mlada pevka in saksofonistka Hana Beus. Tako je vse skupaj bolj lirično. Naslednji koncert je šele septembra in tudi ta v Mariboru. Vmes pa morje, kolikor gre,« je zaključil Vilčnik.
