Ta filmski zvezdnik si je s slikanjem plačeval vožnjo do šole (FOTO)
Nobenega dvoma ni, da je Sylvester Stallone precej več od le kupa jeklenih mišic, ki še pri zvezdnikovih 75 letih ne uplahnejo. V filmskem hrustu se namreč pretaka tudi močan ustvarjalni žar, kar je ne nazadnje dokazal že s svojim prebojem v filmsko meko, s filmom o Rockyju Balboi, v katerem Sly ni le odigral naslovne vloge, pač pa je zanj v pičlih treh dneh tudi spisal scenarij. In čez noč postal zvezda!
Nizkoproračunski film tedaj še povsem neznanega Sylvestra je namreč postal kinouspešnica, ovenčana s tremi oskarji. A čeprav hollywoodski težkokategornik vse od leta 1976 vztrajno dokazuje, da med filmsko elito ni pristal po golem naključju in zaradi sreče, je bila strast do slikanja tista, ki je prva in najmočnejše utripala v njegovih prsih.
»Mislim, da sem mnogo boljši slikar kot igralec,« je pred časom ocenil samega sebe, čeprav je zaradi denarne stiske od slikarskega platna presedlal k pisanju scenarijev in igri. A slikanja nikoli ni opustil, ta konec tedna pa je v galeriji muzeja Osthaus v nemškem mestu Hagen zaživela razstava njegovih del. »Moral bi biti slikar, mislim, da bi bilo to precej manj stresno od igre,« je dejal na odprtju, ko se je sprehodil med svojimi slikami, nekaterimi starimi tudi 60 let.
Tičale v omari
Slikarstvo ga navdušuje že od mladih nog, navdih pa je, ko je poskušal svoja čustva prenesti na platno, iskal pri slikarskih mojstrih, kot sta Jackson Pollock in Willem de Kooning. A žal iz tega ni bilo dobička, z njimi je zaslužil le za vozovnico za avtobus do šole, zato je čopič sčasoma postavil v kot. »Kupoval sem poceni platna za dober evro in jih nato prodajal za štiri. Nekaj teh slik imam še vedno, a sem jih skril v omaro. Niso pretirano dobre, slog je povsem drugačen od tega, v katerem slikam danes,« je priznal očitno vsestranski umetnik.
»Te slike so v resnici le barve na platnu, ki so tekle, kot so tedaj tekla moja čustva. Brez vsakršnega pretvarjanja.« A verjetno je prav slednje tisto, kar je pritegnilo izurjeno oko Mathiasa Rastorferja, lastnika galerije v St. Moritzu, ki je pomagal tudi pri nemški razstavi. »Verjetno se vsem mota po glavi, ali gre tudi za umetnost ali za slavno osebo, ki je ustvarjala. A se še dobro spomnim, da so me podobno spraševali, ko smo prvič razstavili umetnost Karla Lagerfelda, ki jo danes želi imeti vsak muzej. Podobno bo s Stallonom,« je prepričan. »Stallone je nadvse vizualna oseba, vse njegove ideje, tudi filmske, se mu izrisujejo v mislih vizualno. Slike pa so tisti najbolj osebni del njega.«
Da se pri vsem ne vrti le okoli njegovega zvenečega imena in da ima njegova umetnost tudi v resnici neko umetniško težo, pa verjetno priča tudi, da je to že tretja razstava njegovih slik. Leta 2013 je Sylvestrove slike namreč razstavil že državni muzej v Sankt Peterburgu, dve leti pozneje pa so bile na ogled še v Muzeju sodobne umetnosti v francoski Nici.
Tokratna razstava je njegova tretja. In največja doslej, saj je na galerijskih stenah zaživel igralčev slikarski opus od njegovih začetkov do danes. »Nekaterih slik nihče ni videl že 55, morda celo 60 let. Skrite so tičale v moji omari. Super je, da jih lahko potegnem na plan in pokažem,« je povedal o tistih, ki jih je ustvarjal še na cenena platna in se nanje podpisoval kot Mike Stallone. »V gromozansko čast mi je, da moje slike visijo v galeriji tega muzeja, ki razstavlja tudi nekatere največjih umetnikov,« ob odprtju ni mogel skriti ganjenosti.
Stallone ni le umetnik, ampak tudi goreč zbiratelj, ki so mu večmilijonski filmski honorarji omogočili, da to strast tudi teši. V svoji zasebni zbirki ima namreč dela največjih mojstrov, kot so slike Francisa Bacona, Moneta in Picassa.
Kolikšne cene bodo dosegle njegove slike, bomo še videli. Na dražbi se trenutno gibljejo med 1300 in 3100 evri, a je Rastorfer prepričan, da bodo za Stallonova zgodnejša dela iztržili tudi po več deset tisočakov na sliko.
