Sašo Gačnik Svarogov: Zavzemam se za prijateljstvo in sodelovanje med vsemi narodi (VIDEO in FOTO)
Sašo Gačnik Svarogov velja za enega najboljših slovenskih klaviaturistov. Izhaja iz glasbene družine, širša javnost pa ga je imela možnost spoznati kot člana skupine Šank rock. V Sloveniji na poslovno-glasbeno-lepotni sceni odmeva njegova ljubezenska vez z Jelko Verk, izjemno uspešno oblikovalko, solastnico blagovne znamke More than beauty in imetnico licence za izbor Miss Slovenije. Sašo se je letos ponovno odločil za glasbeno turnejo po Rusiji, ki jo je obiskal že konec lanskega leta. Ekskluzivno za naš medij je strnil vtise.
Kako to, da ste se odločili za obisk države? Kje vse ste bili - kako je potekala vaša glasbena turneja? Vem, da obožujete koncerte tudi v majhnih mestih, kaj pomeni majhno v Rusiji?
Za jasnejšo predstavo moram na začetku poudariti, da razvojna pot moje glasbene kariere na ruskojezičnem tržišču poteka že od leta 2013. Začel sem s festivalom v Belorusiji, kasneje izdal prvenec pri največji ukrajinski založbi, ki je bil v Ukrajini celo vključen na kompilacijo »Vroči hiti poletja«, po državnem udaru leta 2014 in nelegitimnem prevzemu oblasti s strani ukrajinskih nacionalističnih struktur, pa sem postopoma vedno bolj opuščal svojo dejavnost v Ukrajini in se osredotočil predvsem na tržišče Rusije. Takšno odločitev so mi narekovale okoliščine, ki so bile za piko na i začinjene z grenkim priokusom neprijetnih izkušenj oz. incidentov v obliki verbalnega nasilja, ki sem jih v Kijevu v obdobju t.i. »Majdana« s strani ekstremističnih nacionalističnih skupin doživel tudi na lastni koži. Namreč, ravno dober teden preden je Majdan popolnoma podivjal, sem se nahajal v Ukrajini, kjer sem po tamkajšnjih medijih promoviral svojo novo ruskojezično pesem. Takrat mi za politiko ni bilo dosti mar in nisem imel pojma kaj se dogaja, vendar je situacija v meni spodbudila zanimanje, zato sem od tistega trenutka dalje začel temeljito spremljati tamkajšnje dogajanje in z njim povezane okoliščine. Ker se je že zelo kmalu po Majdanu na vzhodu države konflikt razplamtel v vojno (Donetska in Luganska regija sta 11.5.2014 izvedli referendum in na podlagi rezultatov razglasili samostojnost, v odgovor pa je kijevski režim tja poslal vojsko), hkrati pa so mi z založbe sporočili, da so primorani za nedoločen čas zamrzniti financiranje novih projektov in so posledično dogovori padli v vodo, sem vso energijo preusmeril na Rusijo. Na ruskem tržišču so se mi postopoma začele ponujati vedno večje priložnosti in se mi odpirati velika vrata, potem pa se je zgodila korona in kasneje še ruska intervencija v Ukrajini, ki je mimogrede čez noč čudežno izbrisala pandemijo koronavirusa.
Jasno želim poudariti svojo pozicijo: zavzemam se za prijateljstvo in sodelovanje med vsemi narodi. Takšno pot lahko tlakuje le konstruktiven dialog brez fige v žepu ter spoštovanje mednarodnega prava v okviru mnogopolarne svetovne ureditve, ki bo pravičnejša in v njej ne bo potrebe za množično preseljevanje migrantov, prisiljenih podajati se na pot s trebuhom za kruhom. Vsako življenje je neprecenljivo.
Cel čas tega turbolentnega obdobja sem razmišljal kako naprej in ko mi je dokončno postalo jasno »kam pes taco moli«, sem ponovno zagnal 'mašinerijo' ter nadaljeval z lovljenjem svojih sanj; od nekdaj me namreč privlači kombinacija potovanj po državah nekdanje Sovjetske zveze v sožitju z mojo profesionalno dejavnostjo - glasbo. Po srcu sem avanturist, ki rad odkriva in razkriva, tisti kraji pa lastnim očem rišejo popolnoma drugačno sliko, kot nam jo o njih prikazuje zahodna 'mainstream' kultura, ki je ruskemu delu sveta že od nekdaj zelo nenaklonjena. Tako sem se oktobra končno ponovno odpravil v Rusijo; prvič v novem obdobju - obdobju »postkoronizma«. Po oktoberski turneji v arktičnem delu Rusije, pa smo se v maju z ekipo osredotočili na Samarsko regijo, z izjemo dveh koncertov v Ryazanu in Moskvi, ki smo ju uspeli časovno in logistično vključiti v plan. Lahko rečem, da sem ponovno doživel veliko nepozabnih trenutkov, ljudje Samarske regije pa so tako kot pred štirimi leti, ko sem jo obiskal prvič, s svojo neverjetno gostoljubnostjo v meni pustili prav poseben pečat. Kaj v Rusiji pomeni majhno? Ko sem izjavil, da obožujem koncerte v majhnih mestecih, sem imel v mislih zares majhna mesteca kot je samarski Chapayevsk z nekaj več kot 70.000 prebivalci ali pa npr. arktični Kirovsk, ki jih ima manj kot 30.000.
Pojete tudi v ruščini, tako da vaše pesmi razumejo - ste zaradi jezika tudi bolj sprejeti?
Nedvomno je obvladovanje jezika pri vzpostavljanju pristnega odnosa s publiko velika prednost. Vendar bi rad poudaril, da so Rusi po mojih izkušnjah nasploh zelo odprti do vseh, ki spoštujejo Rusijo in njene ljudi. Poleg tega na podlagi močnih zgodovinskih vezi gojijo simpatijo do naše kulture in nas dojemajo kot bratski narod, česar pa nikoli nisem začutil v kakšni izmed »superiornih« zahodnih držav, ki Slovence, roko na srce, vidijo predvsem kot kvalitetno in poceni delovno silo.
Na družbenih omrežjih sem zasledila, da je polna dvorana Rusov zapela vašo pesem, in to v slovenščini. Kakšni so bili vaši občutki in katero pesem ste zapeli?
Šlo je za spontan eksperiment. Na odru sem se odločil preizkusiti, kako bi zvenelo, če bi mojo pesem »Plavam naprej«, ruska publika z mano zapela v izvirni slovenski različici. Izpadlo je naravnost fantastično in bo kratka lekcija slovenščine na mojih koncertih po Rusiji od zdaj naprej vsekakor redni del programa. Sicer pa vedno v repertoar vključim duh in noto našega dela sveta, saj sem ponosen na svoje korenine.
Po odzivih na družbenih omrežjih so bili vaši koncerti polno zasedeni. Kako živijo ljudje v krajih, ki ste jih obiskali? Si lahko privoščijo vstopnice za kulturne obiske?
V Rusiji kultura od nekdaj igra zelo pomembno vlogo in upam trditi, da je povprečen ruski državljan za kulturne aktivnosti pripravljen nameniti višji odstotek svojih prihodkov kot povprečen državljan Slovenije. Morda se motim, vendar sem dobil tudi občutek, da se v Rusiji krepi srednji sloj prebivalstva. Hkrati se rusko vodstvo trudi uvajati vedno več finančnih orodij, s katerimi bi zaščitili najšibkejše.
Vzdevek Svarogov (od božanstva) si je izbral, ker je Svarog ime slovanskega božanstva, po ruski legendi je bil stari kralj med ljudmi. Ime naj bi pomenilo 'žareče nebo', nekateri pa omenjajo, da gre za božanstvo sonca, s čimer je želel poudariti, da je ponosen na svoje slovanske korenine.
Se pogovarjajo o vojni, kakšno je mnenje prebivalcev? Kako živijo Rusi – kakšen dostop imajo do zunanjih informacij?
Seveda, to je trenutno glavna tema, saj je skoraj vsaka družina krvno prepletena s kakšno izmed družin, ki živi na teritoriji Ukrajine. Težko objektivno sodim javno mnenje, nisem namreč delal podrobne raziskave. Na podlagi videnega in doživetega pa bi rekel, da so ljudje vedno bolj povezani in enotni; bolj kot kadarkoli odkar obiskujem tiste kraje. Ta ogromna država je dom kar 192 različnim narodom, ki jih združuje t.i. »ruska duša«. V njihovih očeh se odvija boj proti nacizmu, kakršnakoli oblika fašizma ali nacizma pa je upravičeno nesprejemljiva. Rusi niso nastrojeni proti Ukrajincem temveč proti neonacistom. Kljub temu, da so se znašli na različnih bregovih, je med prebivalstvom Rusije čutiti veliko empatijo do prebivalcev Ukrajine; želijo si čimprejšnjega padca trenutnega kijevskega režima in ponovne vzpostavitve normalnih odnosov s tamkajšnjim prebivalstvom.
Kaj v Rusiji pomeni majhno?
Ko sem izjavil, da obožujem koncerte v majhnih mestecih, sem imel v mislih zares majhna mesteca kot je samarski Chapayevsk z nekaj več kot 70.000 prebivalci ali pa npr. arktični Kirovsk, ki jih ima manj kot 30.000.
Kar pa se tiče ruske politike, je njeno stališče sledeče: »Zahod je mnoga leta v Ukrajini sponzoriral neonacizem in jo pretvarjal v 'Antirusijo' (mimogrede - o tem je ruska zunanja politika neprestano govorila in Zahod opozarjala, naj ne prestopi t.i. »rdeče črte«. Šele potem je nastopil 24. februar 2022.). Trenutno poteka boj za našo pravico živeti po svojih tradicijah in vrednotah, ter v okviru pravičnejše, mnogopolarne svetovne ureditve, ki je v aktivni fazi nastajanja in je trn v peti tistim državam, ki so dolga leta živele na račun izkoriščanja preostalega dela sveta.« - nekako tako bi v nekaj stavkih strnil njihovo sporočilo. Sicer pa tam življenje dokaj normalno teče dalje in sem dobil vtis, da so sankcije bolj prizadele Slovenijo kot pa Rusijo, ki na vseh področjih ponovno postaja vse bolj neodvisna. Glede na to, da so jo številne zahodne korporacije zapustile, se je pojavilo tudi več prostora za nove priložnosti in nove blagovne znamke. Poleg tega se je potrebno zavedati, da je Rusija ena izmed ustanovnih članic zavezništva BRICS, katero predstavlja več kot 40 odstotkov svetovne populacije, hkrati pa je interes za pridružitev oz. članstvo v BRICS močno v porastu, zato je mit o »izolirani Rusiji« bolj želja zahodnih elit kot pa realno stanje. Glede samega dostopa do informacij bi rekel, da je situacija dokaj identična kot pri nas.
In še za konec: Rusija je v vojni z Ukrajino. Zakaj imate tam zdaj glasbene turneje? Na neki način s tem kažete podporo Rusiji, ali se motim?
V kariernem kontekstu zgolj nadaljujem pot, ki sem jo začrtal leta 2013: razvijati se na večjem tržišču, tistem, na katerem lahko Slovenec uživa status enakovrednega predvsem v praksi in ne zgolj na papirju, saj mi hlapčevanje samozvanim »superiornim« nikoli ni šlo dobro skozi želodec. V političnem kontekstu pa ne gre za mojo podporo Rusiji, temveč za protest proti destruktivnim korakom zahodne politike, ki bi z ukinitvijo dobav orožja lahko v trenutku ustavila to vojno, do katere brez oboroževanja Ukrajine ter planov po dodatnem širjenju Nata sploh ne bi prišlo. S tem bi zahodna politika hkrati poskrbela tudi za konstruktiven korak v boju proti globalnemu segrevanju, za kar naj bi si tako zavzeto prizadevala in kar naj bi človeštvu predstavljalo največjo grožnjo. Poleg tega lahko moje koncertiranje po Rusiji dojemate tudi kot podporo interesom slovenskih državljanov, saj s svojo dejavnostjo blažim krhanje odnosov z Rusi, medtem ko naša nesuverena zunanja politika deluje razdiralno in nas postavlja v vedno bolj nevarne okoliščine.
Za konec želim jasno poudariti svojo pozicijo: zavzemam se za prijateljstvo in sodelovanje med vsemi narodi. Takšno pot lahko tlakuje le konstruktiven dialog brez fige v žepu ter spoštovanje mednarodnega prava v okviru mnogopolarne svetovne ureditve, ki bo pravičnejša in v njej ne bo potrebe za množično preseljevanje migrantov, prisiljenih podajati se na pot s trebuhom za kruhom. Vsako življenje je neprecenljivo.
