Scarlett Johansson toži studio Disney

Konec junija je na ameriška velika platna naposled privršala seksi Scarlett Johansson v tesnem kostumu Marvelove superjunakinje Črne vdove in z zaprašenih sedežev pomagala odpihniti pandemsko filmsko mrtvilo. Nadvse uspešno, saj so zabave lačni ljudje drli v kinodvorane. Že predprodaja vstopnic za premierni vikend je bila rekordna, in sicer tako v sklopu letošnjega leta kot tudi v primerjavi z drugimi filmi iz Marvelovega vesolja, kot sta bila Doktor Strange leta 2016 in Spider-Man: Vrnitev domov leto pozneje. Podobno so pripovedovale kinoblagajne, v katere se je zgolj med premiernim koncem tedna steklo vrtoglavih 183 milijonov evrov.


A kot se je stripovski film brzinsko povzpel v višave, tako hitro je tudi padel, saj je zanimanje nenadoma zbledelo. Ne zato, ker bi ljudi čez noč minila ljubezen do filmov, ampak predvsem zato, ker so si Črno vdovo lahko ogledali tudi iz udobja domačega naslonjača na plačljivi pretočni platformi Disney+. Ker je to pomenilo precej manjši dobiček od prodaje kinovstopnic, se je Johanssonova odločila tožiti studio Disney, saj naj bi kršil pogodbo in jo prikrajšal za znatno vsoto.


Kot ena najbolj zaželenih hollywoodskih zvezdnic bi za naslovno vlogo v filmu verjetno lahko zahtevala gromozanski honorar, a se je namesto tega strinjala, da bo večinski del njenega dobička prišel s prodajo kinovstopnic. Marvel, ki deluje v sklopu studia Disney, ji je zagotovil predvajanje v kinih, kar je – tako črno na belem piše v tožbi – zvezdnica kot večina ljudi v Hollywoodu razumela, da bodo film sprva vrteli zgolj v kinih, šele po določenem obdobju, običajno je bilo to po 90 dneh, pa ga bodo ponudili tudi na pretočnih platformah. A so pri Disneyju očitno imeli drugačne načrte. »Pri Disneyju so se dobro zavedali te obljube, a so jo prelomili in na isti dan premierno predvajali film tako v kinih kot na Disney+. Ni skrivnost, da so tako poskušali povečati število naročnikov na plačljivo platformo, dvigniti ceno delnic ter kovati dobiček,« je dejal igralkin odvetnik in dodal, da je naravnost sramotno, da so besedo prelomili pod pretvezo pandemije.

42 milijonov evrov škode

Med pandemijo se je prenekateri filmski studio odločil svoje stvaritve poslati direktno na pretočne platforme, ker so bila vrata kinodvoran več kot leto dni zaprta. A tudi s postopnim odpiranjem dvoran po svetu se pretočnim platformam niso odpovedali, raje so začeli kombinirati kinematografske in pretočne distribucije, saj tako dosežejo največ gledalcev in kujejo največji dobiček. Za takšno dvojno strategijo so se sprva odločili pri Warner Brosu in nato še pri Disneyju, s tem pa po grobih ocenah Johanssonovo prikrajšali za okoli 42 milijonov.


Igralka je šla v tožbo, a pri Disneyju ji niso ostali dolžni in so precej ostro odvrnili, da so v celoti upoštevali pogodbo, še več, zatrdili so, da je možnost dostopa do filma na pretočni platformi znatno povečala njene priložnosti za dodatno kompenzacijo. Ob 17 milijonih, ki jih je že prejela. »Njena tožba pa je še posebno žalostna in skrb vzbujajoča zaradi njenega neupoštevanja grozljivih in dolgotrajnih globalnih posledic, ki jih je imela koronska pandemija.«