Še ima ikonsko obleko iz Prvinskega nagona

Le kdo se ne spomni enega najbolj ikonskih prizorov filmske zgodovine, ko je Sharon Stone v beli tesni kratki oblekici počasi, s premišljeno zapeljivostjo, ki je skoraj kot povabilo, prekrižala dolge noge. In razkrila, četudi le za kratek hip, da spodaj ne nosi prav ničesar!

Slednje sicer ni bila njena ideja, še več, zatrdila je, da jo je režiser Paul Verhoeven prelisičil, da je slekla spodnjice, češ da belina hlačk moti kamere in da filmski trak nato ne bo razkril njenega mednožja, a ikonska bela oblekica je bila njeno maslo. »Kostumografinja Ellen Mirojnick me je peljala na Rodeo Drive in mi dejala, da si za svoj lik lahko izberem, kar želim.«

V vreči

Stara je bila že 32 let, ko je v Prvinskem nagonu dobila vlogo fatalne psihiatrinje Catherine Tramell, s čimer je ujela še verjetno zadnji vlak, da ji v svetu filma uspe veliki met. Sharon tedaj ni mogla verjeti svoji sreči, do zadnjega je celo mislila, da jo bodo zamenjali s katerim bolj zvenečim imenom, »ne nazadnje, kako bi lahko jaz, povsem neznana, igrala z Michaelom Douglasom«?

Sharon je dobila le drobtinico tega, kar je za vlogo v filmu dobil Michael Douglas. FOTO: Press Release

A se je to nasprotje v zvenu njunih imen več kot zrcalilo pri honorarju: film je Douglasu prinesel 14 milijonov, ona pa je dobila zgolj 500 tisočakov. »Toda v pogodbo sem dala zapisati, da lahko obdržim vsa oblačila. Ljudje so menili, da sem nora, a v primerjavi z Michaelom nisem bila dobro plačana. Ideja, da obdržim vse kostume, se je izkazala za nadvse pametno.« In pametno jih je tudi izbrala, saj je bila prva trgovina na petičnem Rodeu Drivu, v katero je zavila v spremstvu Mirojnickove, luksuzni Hermes; v njem si je izbrala bel plašč iz kašmirja in si ga ovila okoli ramen že v enem prvih kadrov.

Razkošen plašč je bil povod, da je v sebi začutila moč in usodnost svojega seksi lika, a prizor, ki je na filmu pustil najgloblji pečat, je bil tisti iz policijske sobe za zasliševanje, kjer je pod plaščem nosila ikonsko oblekico. »Ko sem se za nasvet, kaj obleči, obrnila na režiserja, mi je ta v šali dejal, da mu je malo mar, tudi če si lase spnem v figo in si oblečem puli,« je v spomine zavila zvezdnica, ki si je za svojo fatalko zamišljala prav nekaj takšnega.

»Zamislili smo si povsem belo opravo, saj je moj lik izžareval nekaj hitchcockovskega. Ellen je obleko oblikovala tako, da bi v njej lahko sedla kot moški med zaslišanjem, prosto sem lahko premikala roke in noge ter tako obvladovala prostor, poln moških.« A Sharon je kljub temu skrbelo – kot se je izkazalo, povsem nepotrebno –, da obleka ni dovolj vpadljiva. »Konec koncev smo snemali triler, tu pa smo akcijo ustavljali, da bi me ljudje gledali, kako mirno sedim na stolu.«

Vse obleke iz filma, ki jo je pred 30 leti izstrelil med zvezde in jo ustoličil kot seks simbol, je torej obdržala. Nekatere je sicer namenila dobrodelnosti, a večina jih še vedno visi v njeni omari, tudi slovita bela oblekica. »Po snemanju so jo spravili v vrečo za oblačila in od tedaj se je nisem dotaknila. Na vreči se mi je namreč pokvarila zadrga, tako da je v bistvu ves ta čas hermetično zaprta kot umetnina v resnično kul časovni kapsuli.«