GLASBA
Skladbe najraje pretakajo
Pri sodobnem dostopanju do glasbe najpogostejši ostaja t. i. streaming. Glasbena industrija se mora prilagoditi novi tehnologiji.
Odpri galerijo
Glasbe je čedalje več, v domove prihaja po drugih poteh.
Leto 2018 ni prineslo posebnih sprememb pri prodaji v glasbeni industriji, česar tudi ni bilo pričakovati. Še vedno se na globalni ravni znižuje prodaja albumov, medtem ko postaja čedalje bolj priljubljeno pretakanje teh s spleta, tako imenovani streaming.
Glasbene založbe so se na to odzvale tako, da so številne kar v celoti opustile izdajanje fizičnih albumov, nekatere veleblagovnice pa so jih prenehale prodajati. Prodaja je po podatkih ameriškega statističnega podjetja BuzzAngle v Združenih državah lani padla za 18,2 odstotka, prodaja posameznih skladb pa za kar 28,8 odstotka. Sočasno se je pretakanje zvočnih in videovsebin povečalo za kar 35,4 odstotka.
To pomeni, da je bilo čez lužo lansko leto za pretakanje zvočnih vsebin rekordno, saj se je zgodilo 534,6 milijarde prenosov, kar je kar 42-odstotni skok od leta 2017, ko jih je bilo 376,9 milijarde. Seveda obstaja težava, če poskušamo primerjati pretakanje in prodajo glasbe na trdem nosilcu, saj po prodaji zgoščenke ne moremo meriti, kolikokrat se je posamezna skladba predvajala.
To pomeni, da težko postrežemo s konkretnimi podatki o poslušanju posamezne skladbe, so pa statistike seveda dovolj očitne in napovedujejo propad fizične prodaje. Izjema so vinilne izdaje, ki so statistično v porastu, vendar gre bolj za butično poslušanje glasbe.
Razlike so tudi pri prenašanju in pretakanju skladbe – kadar govorimo o streamingu, skladbe niso na našem računalniku, temveč jih lahko poslušamo le, kadar smo na spletu. Ne imeti skladbe v lasti na računalniku očitno ni ovira, o čemer priča podatek, da ni bila lani niti ena sama skladba prodana več kot milijonkrat, leto poprej pa je to mejo preseglo 14 skladb, še leto prej 36, leta 2015 pa kar 60.
Leta 2017 sta dve skladbi celo presegli mejo dveh milijonov, leta 2016 jih je bilo pet, leta 2015 pa 16. Očitno je upadanje priljubljenosti prodaje glasbe zabavno industrijo prisililo k iskanju novih poti in standardov. Tako danes 1500 poslušanj glasbe s pretakanjem velja za približek prodaje enega albuma ali desetih skladb. Če pogledamo na vso glasbo, ki so jo lani poslušali v Združenih državah, kar 77 odstotkov zasedajo ponudniki pretočnih vsebin, kot sta Spotify in Apple Music, 17,3 odstotka znaša prodaja albumov, 5,7 odstotka pa prodaja posameznih skladb. Je pa dobra novica, da se poraba glasbe prav zaradi pretakanja močno povečuje.
Švedsko podjetje Spotify, ki postaja čedalje bolj pomemben dejavnik v glasbeni industriji, se zaveda, da potrebuje investitorje, ki bi podpirali njihov razvoj, saj na milijone ljudi brezplačno koristi njihovo storitev, vendar so za to izpostavljeni oglasom in omejitvam pri brskanju, vrstnim redom skladb in podobno. Prav zaradi tega številni brezplačni uporabniki raje prestopijo v mesečno naročnino, tako da imajo več nadzora nad storitvijo in se odrešijo nadležnih oglasov in omejitev.
Tako vsaj upajo ponudniki, saj se šele takrat začnejo na njihov račun stekati prava sredstva. V resnici ni zagotovila, da se bo prehod na naročnino dejansko zgodil, starejši uporabniki so pripravljeni plačati mesečno naročnino, mladina pa zna vdreti v program in koristiti vsebine brezplačno. A prvi podatki so za ponudnike pretočnih vsebin spodbudni, med zadnjim četrtletjem leta 2017 in zadnjim četrtletjem leta 2018 se je odstotek naročnikov povečal za več kot 50 odstotkov – v zadnjem četrtletju lanskega leta je bilo kar 85 odstotkov poslušanih vsebin z naročniških računov.
Poudariti velja, da v te podatke niso vključene brezplačne videovsebine, kot je poslušanje glasbe na youtubu, kar je postalo izjemno pomemben dejavnik. Spotify je zdaj največji ponudnik pretočne glasbe s približno 190 milijoni uporabnikov, od tega jih ima polovica brezplačen dostop. Po drugi strani jih ima youtube približno 1,8 milijarde.
Zanimiv je podatek, da je leta 2018 poraslo poslušanje novih unikatnih vsebin za 9,2 odstotka, kar pomeni, da uporabniki s pretakanjem iščejo novo in razburljivo glasbo. To pomeni, da zanimanje obstaja, le glasbena industrija se mora čim prej prilagoditi novi tehnologiji in načinom uživanja v glasbi.
Vinilke so čedalje bolj priljubljene, čeprav so drage.
Glasbene založbe so se na to odzvale tako, da so številne kar v celoti opustile izdajanje fizičnih albumov, nekatere veleblagovnice pa so jih prenehale prodajati. Prodaja je po podatkih ameriškega statističnega podjetja BuzzAngle v Združenih državah lani padla za 18,2 odstotka, prodaja posameznih skladb pa za kar 28,8 odstotka. Sočasno se je pretakanje zvočnih in videovsebin povečalo za kar 35,4 odstotka.
Vinilke še priljubljene
To pomeni, da je bilo čez lužo lansko leto za pretakanje zvočnih vsebin rekordno, saj se je zgodilo 534,6 milijarde prenosov, kar je kar 42-odstotni skok od leta 2017, ko jih je bilo 376,9 milijarde. Seveda obstaja težava, če poskušamo primerjati pretakanje in prodajo glasbe na trdem nosilcu, saj po prodaji zgoščenke ne moremo meriti, kolikokrat se je posamezna skladba predvajala.
To pomeni, da težko postrežemo s konkretnimi podatki o poslušanju posamezne skladbe, so pa statistike seveda dovolj očitne in napovedujejo propad fizične prodaje. Izjema so vinilne izdaje, ki so statistično v porastu, vendar gre bolj za butično poslušanje glasbe.
Splet je prevzel pobudo pri distribuciji.
Razlike so tudi pri prenašanju in pretakanju skladbe – kadar govorimo o streamingu, skladbe niso na našem računalniku, temveč jih lahko poslušamo le, kadar smo na spletu. Ne imeti skladbe v lasti na računalniku očitno ni ovira, o čemer priča podatek, da ni bila lani niti ena sama skladba prodana več kot milijonkrat, leto poprej pa je to mejo preseglo 14 skladb, še leto prej 36, leta 2015 pa kar 60.
Leta 2017 sta dve skladbi celo presegli mejo dveh milijonov, leta 2016 jih je bilo pet, leta 2015 pa 16. Očitno je upadanje priljubljenosti prodaje glasbe zabavno industrijo prisililo k iskanju novih poti in standardov. Tako danes 1500 poslušanj glasbe s pretakanjem velja za približek prodaje enega albuma ali desetih skladb. Če pogledamo na vso glasbo, ki so jo lani poslušali v Združenih državah, kar 77 odstotkov zasedajo ponudniki pretočnih vsebin, kot sta Spotify in Apple Music, 17,3 odstotka znaša prodaja albumov, 5,7 odstotka pa prodaja posameznih skladb. Je pa dobra novica, da se poraba glasbe prav zaradi pretakanja močno povečuje.
Vse več naročnikov
Švedsko podjetje Spotify, ki postaja čedalje bolj pomemben dejavnik v glasbeni industriji, se zaveda, da potrebuje investitorje, ki bi podpirali njihov razvoj, saj na milijone ljudi brezplačno koristi njihovo storitev, vendar so za to izpostavljeni oglasom in omejitvam pri brskanju, vrstnim redom skladb in podobno. Prav zaradi tega številni brezplačni uporabniki raje prestopijo v mesečno naročnino, tako da imajo več nadzora nad storitvijo in se odrešijo nadležnih oglasov in omejitev.
Poslušanje glasbe spreminja sodobna tehnologija. FOTOGRAFIJE: Guliver/getty Images
Tako vsaj upajo ponudniki, saj se šele takrat začnejo na njihov račun stekati prava sredstva. V resnici ni zagotovila, da se bo prehod na naročnino dejansko zgodil, starejši uporabniki so pripravljeni plačati mesečno naročnino, mladina pa zna vdreti v program in koristiti vsebine brezplačno. A prvi podatki so za ponudnike pretočnih vsebin spodbudni, med zadnjim četrtletjem leta 2017 in zadnjim četrtletjem leta 2018 se je odstotek naročnikov povečal za več kot 50 odstotkov – v zadnjem četrtletju lanskega leta je bilo kar 85 odstotkov poslušanih vsebin z naročniških računov.
Poudariti velja, da v te podatke niso vključene brezplačne videovsebine, kot je poslušanje glasbe na youtubu, kar je postalo izjemno pomemben dejavnik. Spotify je zdaj največji ponudnik pretočne glasbe s približno 190 milijoni uporabnikov, od tega jih ima polovica brezplačen dostop. Po drugi strani jih ima youtube približno 1,8 milijarde.
190 milijonov uporabnikov ima Spotify.
Zanimiv je podatek, da je leta 2018 poraslo poslušanje novih unikatnih vsebin za 9,2 odstotka, kar pomeni, da uporabniki s pretakanjem iščejo novo in razburljivo glasbo. To pomeni, da zanimanje obstaja, le glasbena industrija se mora čim prej prilagoditi novi tehnologiji in načinom uživanja v glasbi.
