NAVDIHUJE

Slepi Žan s harmoniko uresničuje sanje (FOTO)

Fant iz Prlekije je vid izgubil ob koncu osnovne šole, a se ni vdal. Danes vodi glasbeno skupino, poje, študira, poučuje in načrtuje.
Fotografija: Kjer koli se že znajde, najraje raztegne meh. FOTO: Osebni arhiv
Odpri galerijo
Kjer koli se že znajde, najraje raztegne meh. FOTO: Osebni arhiv

Žana Pršo iz Kraljevcev v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, danes 25-letnega študenta, so bralci Slovenskih novic spoznali pred 18 leti. Takrat so za slabovidnega prvošolčka pripravili dobrodelni koncert, na katerem so zbirali denar za nakup elektronske povečevalne lupe.

Žan si je želel le, da bi lahko bral in pisal kot vrstniki, lupa bi mu bila pri tem v veliko pomoč. Sredstva so zbrali in mu jo tudi pomagali kupiti. Žal se sedemletni deček ni mogel nadejati, da bo doživel prekrasen pogled na Blaguško jezero pod domačim hribčkom, in še za marsikaj drugega je bil prikrajšan, a dobri ljudje so mu z nakupom leče nadomestili vsaj delček tistega, kar mu je vzela narava.

Kot prvošolčku so mu tudi v sodelovanju s humoristom in pevcem Gezo Farkašem pripravili dobrodelni koncert, na katerem so zbirali denar za nakup elektronske povečevalne lupe. FOTO: E. L. Bakal
Kot prvošolčku so mu tudi v sodelovanju s humoristom in pevcem Gezo Farkašem pripravili dobrodelni koncert, na katerem so zbirali denar za nakup elektronske povečevalne lupe. FOTO: E. L. Bakal

»Sem Žan. Povsem običajen fant. Na videz običajen vse do takrat, ko moji sošolci opisujejo modrino neba, odtenke barv jesenskega listja … Sem prvošolec z okvaro vida. Desno oko je vrelec moje moči, saj mi poleg levega očesa, kjer je ostanek vida 1,7 odstotka, na desnem očesu je ostanek vida 8,3 odstotka, omogoča, da hodim po šoli, se znajdem v razredu. Na šoli, ki sem jo začel obiskovati jeseni, zame dobro skrbijo. Prav nič ne delajo namesto mene, ravno nasprotno, pomagajo mi, da večino stvari postorim sam. To je zame zelo pomembno. Toda brez elektronske povečevalne lupe ne bom zmogel šolskega dela, prikrajšan bom za razvoj osnovnih spretnosti branja in pisanja ter tako tudi za pravico pridobivati si drugo znanje,« je takrat zapisal Žan v pismu, ki so ga prejeli mnogi v njegovi okolici.

Najboljši prijatelj Oskar

Ni se vdal samopomilovanju, temveč je v nesreči poiskal dodatno spodbudo in moč, da je premagal vse ovire. Zdaj, 18 let pozneje, kljub popolni slepoti s trdim delom in vztrajnostjo niza uspehe; ne le da je uspešno opravil osnovno in srednjo šolo, končuje fakulteto in je odličen glasbenik, kot samostojni podjetnik pa poučuje mlade in vse tiste, ki se želijo naučiti igranja harmonike. Prijaznemu Žanu ob strani stojijo bližnji, tudi partnerica Lara iz okolice Slovenske Bistrice.

Leta 2017 je ustanovil ansambel, danes ga tudi vodi. FOTO: Osebni arhiv
Leta 2017 je ustanovil ansambel, danes ga tudi vodi. FOTO: Osebni arhiv

»Imam prirojeno bolezen. Na začetku sem nekaj še videl, potem pa vedno manj. Dokončno sem brez vida ostal proti koncu osnovne šole,« razloži Žan. Kljub slepoti mu je uspelo. Vse, kar si je v življenju zastavil, mu je uspelo. Tudi cilji so jasni in zanesljivo jih bo uresničil, številni pa so povezani z njegovo glasbeno skupino, s katero že žanje uspehe. Pomemben del njegovega življenja je tudi poučevanje harmonike, opustil pa ne bo niti osnovnega poklica, saj namerava uresničiti tudi kakšen projekt s področja računalništva, ki ga končuje na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

Tako kot med študijem, ko je bival v študentskem domu, in zdaj, ko živi na dveh lokacijah, v okolici Slovenske Bistrice in Sv. Jurija ob Ščavnici, mu pri vsakodnevnem življenju pomaga pes vodnik, labradorec Oskar. »Z njim je veliko lažje in tudi varneje se počutim,« pove Žan, ki se zaveda, da lahko vsakdo svoje življenje opiše kot vrsto ovir, a je od vsakega posameznika odvisno, kako bo težavam kos. Ovire premaguje z veliko napora, a uspešno, kljub slepoti pa življenje zajema z veliko žlico. Sicer pa je skromen in preprost fant, ki s trdim delom in vztrajnostjo dokazuje, da je vse mogoče.

Harmonikar od 9. leta

Na njegovo pobudo je pred slabimi petimi leti nastal ansambel Slovenjegoriški muzikanti, ki ga danes tudi vodi. Je odličen vokalist in harmonikar; nadvse nadarjen v glasbeno šolo ni nikoli hodil, je pa obiskoval več učiteljev harmonike. Zato je zdaj tudi sam registriral podjetje, da lahko poučuje nadobudneže. Nad harmoniko se je navdušil kot devetletnik in si obljubil, da bo nekoč redno igral. Uspelo mu je. O njegovem znanju ne dvomi nihče, kar potrjujejo tudi oboževalci njegovega ansambla, ta organizira vse več koncertov in nastopov ter dosega uspehe po vsej državi.

Ansambel Slovenjegoriški muzikanti iz Slovenskih goric sestavljajo: Jure Fakin (trobenta, klarinet, vokal), David Hip (klarinet, bobni), Primož Ketiš (električna in ritem kitara, vokal), Jure Peršak (basist) ter ustanovitelj in vodja skupine Žan Prša (harmonika, vokal). Prvič so se predstavili leta 2017, v zdajšnji zasedbi pa delujejo od leta 2020. Posneli so pet avtorskih pesmi, prav te dni bodo predstavili novo skladbo z naslovom Nična gospodična.

»Z dobro glasbo, mladostniško energijo in zabavnim programom poskrbimo, da bo prav vsak vaš dogodek nepozaben. Igramo več zvrsti: narodno-zabavno (kvintet in trio), zabavno, rock, jugo rock, dalmatinsko itn. Med igranjem zelo uživamo, kar se pozna tudi na naših nastopih. Odlikujeta nas igranje na inštrumente kot tudi večglasno petje. Zaradi raznolikega repertoarja smo med nastopi zelo prilagodljivi in se brez težav odzovemo na glasbene želje poslušalcev,« še poudari Žan. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije