Slovenska kinoteka na beneškem filmskem festivalu (FOTO)
Na 80. beneškem filmskem festivalu, ki se bo sklenil jutri, je bil v okviru programa restavriranih filmskih klasik Venice Classics v izjemni konkurenci vrhunskih avtorjev prikazan tudi digitalno obnovljeni film Slike iz življenja udarnika bosanskega režiserja Bahrudina Čengića - Bata.
»Film je izjemen dragulj, ki si zasluži spoštljiv priklon ter obenem demonstrira vso silo in moč čudovite ustvarjalnosti, ki ji pravimo filmska umetnost,« je ob tem dejala Ženja Leiler Kos, direktorica Slovenske kinoteke, ki je sodelovala pri projektu digitalizacije in digitalne obnove filma. Obenem je dodala, da je bilo sprejetje filma na ta pomembni festival, in to v takšni konkurenci, izjemno priznanje Kinoteki ter hkrati možnost, »da obrnemo nov list v sistemski ureditvi področja ohranjanja filmske dediščine v Sloveniji«.
Svetovna premiera restavriranega filma se je vrnila na festival, kjer je bil premierno prikazan ob svojem nastanku leta 1972. A hkrati tedaj zaradi svoje družbenopolitične kritičnosti ni bil uvrščen na največji in najpomembnejši jugoslovanski filmski festival v Pulju, pozneje pa ga tudi ni bilo mogoče videti v domačih kinematografih, saj je bila njegova distribucija hitro in tiho preprečena. Zdaj, pol stoletja pozneje, spet prihaja do ljudi.
1972. je doživel premiero na beneškem filmskem festivalu.
Redek dokument
Pri digitalizaciji in digitalni obnovi Slik iz življenja udarnika so vsi posegi potekali pod nadzorom direktorja fotografije Karpa Godine, ki se še vedno spominja tesnobnih dogodkov ob nastanku filma, cenzure in poskusov, da bi film izbrisali iz kolektivnega spomina. »Na srečo je na 16-milimetrskem traku ohranjen slikovni in tonski zapis, ki ga je na tiskovni konferenci leta 1972 posnela ekipa RTV Slovenija. To je redek dokument, ki prikazuje, kako je 'nevtralna' žirija ravnala ob filmu, ki naj bi bil predvajan v puljski Areni, a je bil za oblast politično nesprejemljiv. V nabito polni dvorani za medije v domu JLA se je v konfrontaciji kritikov in publike z žirijo razkrila vsa tehnologija, kako kritičen film izločiti iz konkurence in ga nato še prepovedati. Ga izbrisati iz zgodovine,« se spominja režiser, ki vznemirjeno čaka odziv današnje publike in strokovne javnosti na digitalno obnovljeni film, ki je zdaj znova postal viden.
K filmu, ki je nastal pri takratni bosanski produkcijski hiši Studio Film Sarajevo, so veliko prispevali tudi slovenski ustvarjalci: poleg Godine še pisec glasbe Bojan Adamič, v glavni ženski vlogi pa je nastopila Štefka Drolc. Delno je bil posnet v Sloveniji, in sicer na Bledu in v Zagorju.
