MALA MODRA BITJA
Smrkci praznujejo 60 let
Njihov oče je Belgijec Pierre Culliford. Malim modrim bitjem je posvetil življenje.
Odpri galerijo
Šef je ata Smrk, Smrketa je edina punca.
Slavni smrkci praznujejo 60 let. Veseli majhni modri škrati so se prvič pojavili 23. oktobra 1958 kot stranski liki v stripu Johan et Pirlouit. Njihov stvaritelj, belgijski risar Pierre Culliford, znan pod umetniškim imenom Peyo, jim je kmalu zatem namenil glavno vlogo in lastne norčave pustolovščine.
Dandanes jih pozna skoraj vsak otrok, in to ne le v Evropi. »Vsekakor govorimo o globalizaciji,« je dejala Veronique Culliford, Peyeva hči. Po očetovi smrti leta 1992 je skupaj z materjo in bratom nadaljevala njegovo delo. Smrkci torej niso priljubljeni samo na stari celini, temveč tudi na Kitajskem, v Rusiji in Indiji, tudi Latinski Ameriki. Industrija, povezana z modrimi škrati, prinese več kot milijardo evrov na leto!
Prelomnica v njihovi priljubljenosti se je zgodila leta 1975 s filmom Smrkci in čarobna piščal. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so to nadgradili s televizijsko serijo – več kot 270 epizod so posneli –, ki je osvojila številne emmyje. V svetu so povzročili pravo smrkcomanijo, ni bilo otroške sobe brez vsaj enega plišastega smrkca. Tudi slovenski otroci so jih gledali z velikim veseljem.
Za uspeh se lahko Smrkci zahvalijo strasti njihovega očeta: Peyo je življenje posvetil risanju teh simpatičnih bitij. Ko se spominja otroštva, se Veronique spominja, da je oče nenehno risal. »Bil je kot obseden, hotel je imeti nadzor nad celotnim procesom,« pravi. Do smrti je ustvarjal nove risbe, si izmišljal scene in scenarije. Menda je od svojih pomočnikov zahteval, da se uležejo na tla v gozdu nedaleč od Bruslja, da bi videli svet s perspektive Smrkcev. Stripe še danes tako kot nekoč avtorji najprej skicirajo na papirju, šele potem like izpopolnjujejo z računalnikom. Delajo v majhnem uradu južno od Bruslja in se trudijo, da bi bili liki kar čim bolj podobni Peyevim originalom. Veronique pravi, da je bil očetu najljubši Vicko, to je tisti, ki živi za šale in deli darila, ki eksplodirajo, njej je najbolj ljuba Smrketa, edina punca med kupom fantov.
No, dolgoživost Smrkcev gre pripisati tudi modernizaciji, kajti dedki in babice prvih oboževalcev Smrkcev so na glas brali stripe in občasno otroke peljali v kino, danes pa so dostopni vedno in povsod. Na facebooku imajo 14 milijonov sledilcev, na youtubu je 40 kanalov z njihovimi vragolijami in avanturami.
Dandanes jih pozna skoraj vsak otrok, in to ne le v Evropi. »Vsekakor govorimo o globalizaciji,« je dejala Veronique Culliford, Peyeva hči. Po očetovi smrti leta 1992 je skupaj z materjo in bratom nadaljevala njegovo delo. Smrkci torej niso priljubljeni samo na stari celini, temveč tudi na Kitajskem, v Rusiji in Indiji, tudi Latinski Ameriki. Industrija, povezana z modrimi škrati, prinese več kot milijardo evrov na leto!
14 milijonov sledilcev imajo Smrkci na facebooku.
Prelomnica v njihovi priljubljenosti se je zgodila leta 1975 s filmom Smrkci in čarobna piščal. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so to nadgradili s televizijsko serijo – več kot 270 epizod so posneli –, ki je osvojila številne emmyje. V svetu so povzročili pravo smrkcomanijo, ni bilo otroške sobe brez vsaj enega plišastega smrkca. Tudi slovenski otroci so jih gledali z velikim veseljem.
Mala modra bitja živijo v majhni gozdni vasi.
Za uspeh se lahko Smrkci zahvalijo strasti njihovega očeta: Peyo je življenje posvetil risanju teh simpatičnih bitij. Ko se spominja otroštva, se Veronique spominja, da je oče nenehno risal. »Bil je kot obseden, hotel je imeti nadzor nad celotnim procesom,« pravi. Do smrti je ustvarjal nove risbe, si izmišljal scene in scenarije. Menda je od svojih pomočnikov zahteval, da se uležejo na tla v gozdu nedaleč od Bruslja, da bi videli svet s perspektive Smrkcev. Stripe še danes tako kot nekoč avtorji najprej skicirajo na papirju, šele potem like izpopolnjujejo z računalnikom. Delajo v majhnem uradu južno od Bruslja in se trudijo, da bi bili liki kar čim bolj podobni Peyevim originalom. Veronique pravi, da je bil očetu najljubši Vicko, to je tisti, ki živi za šale in deli darila, ki eksplodirajo, njej je najbolj ljuba Smrketa, edina punca med kupom fantov.
No, dolgoživost Smrkcev gre pripisati tudi modernizaciji, kajti dedki in babice prvih oboževalcev Smrkcev so na glas brali stripe in občasno otroke peljali v kino, danes pa so dostopni vedno in povsod. Na facebooku imajo 14 milijonov sledilcev, na youtubu je 40 kanalov z njihovimi vragolijami in avanturami.
