Spike Lee s kratkim filmom podprl proteste

Govori skozi svojo umetnost. Film je namreč medij, skozi katerega ameriški režiser Spike Lee svetu posreduje svoje misli, prepričanja, nazore in očitno tudi skoraj uvide v prihodnost. Že leta 1989 je v kinematografe poslal film V vročici noči (Do the right thing), v katerem je raziskoval rasne napetosti v newyorški soseski Brooklyn, ki doživijo vrhunec v izbruhu nasilja in umoru. V smrti temnopoltega Radia Raheema, ki ga policisti, ko sovraštvo in rasizem uideta s povodca, ubijejo pred pričami. To je skoraj tako, kot bi Lee videl tri desetletja v prihodnost, v ameriško sodobnost, ko je podobno zaradi čezmerne uporabe policijske sile 25. maja letos umrl George Floyd.



Njegova nesmiselna smrt med aretacijo pa je bila skoraj kot odmev aretacije izpred šestih let, med katero je 2014. umrl temnopolti prodajalec cigaret Eric Garner. »Ne morem dihati!« so bile njune zadnje besede. »Se bo zgodovina nehala ponavljati?« se zato izpiše na začetku kratkega filmčka, ki ga je zdaj objavil Lee, v katerem je v le 94 sekundah izrisal vzporednice med smrtjo njegovega filmskega lika Radia Raheema in še kako resničnima Garnerjem in Floydom. S tem je filmar tudi stopil na stran protestnikov, ki so v luči Floydove smrti zavzeli ulice ameriških mest in dvignili glas proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi.

Kratki film z naslovom 3 Brothers (Trije bratje) je režiser objavil na ameriški televiziji CNN kot del posebnega poročila ob protestih, v njem pa je izenačil tragično usodo svojega filmskega lika z resnično tragično smrtjo Erica Garnerja in Georgea Floyda. Vprašanju, ali se bo zgodovina kdaj nehala ponavljati, pa sledi kolaž Floydove in Garnerjeve aretacije, ki se konča s smrtjo, ter izseki zvezdnikovega kultnega filma, tudi tistim delom, v katerem Raheema doleti precej podobna smrt. »To gledamo vedno znova in znova. Dogodki se vselej znova ponavljajo. Ta država je zgrajena na ubijanju temnopoltih teles,« je dejal z oskarjem ovenčani režiser. »To namreč ni novo, priča smo bili že izgredom v 60. letih, pa po atentatu dr. Kinga, vselej, ko preskoči iskra in se godi krivica, se ljudje odzovejo, da bi bili slišani,« je še dejal in dodal, da nasilja, ki se rojeva v trenutnih protestih, morda ne odobrava, da pa vsekakor razume, čemu ljudje delajo, kar delajo.