Srhljivka brez trupel in morilcev
V londonskem Southbank Centru, enem od prestižnih kulturnih kompleksov v središču britanske prestolnice, je na podelitvi filmskih nagrad bafta slavil papeški triler Konklave Edwarda Bergerja, v Nemčiji rojenega režiserja in scenarista, ki ima švicarsko in avstrijsko državljanstvo. Film je bil nominiran v 12 kategorijah, zmagal je v štirih: za najboljši film, najboljši britanski film, najboljši prirejeni scenarij Petra Straughana in za najboljšo montažo.
Konklave je bil opredeljen kot srhljivka, v kateri ni niti trupel niti morilcev ali eksplozivnih teles. Za napetost skrbijo rituali Rimskokatoliške cerkve, v svilen škrlat odeti ostareli gospodje, ki polni skrivnosti stopicljajo po labirintih vatikanskih hodnikov.
Po epopeji prve svetovne vojne Na Zahodu nič novega, grozljivosti bojnih jarkov, blata in smrtonosnih minskih polj, je režiser Berger v najnovejšem filmu prestavil dogajanje v nič manj nevarno okolje – v Vatikan. Konklave je filmska priredba istoimenskega romana Roberta Harrisa iz leta 2016, govori pa o ritualih ob smrti prejšnjega papeža ter zakulisnih spletkah ob izvolitvi novega.
Vsak kardinal si je na skrivaj, tudi če tega niti sebi ne prizna, izbral papeško ime.
Filmsko rutino razbije
Filmski kardinal Thomas Lawrence (igra ga Ralph Fiennes) se po nepričakovani smrti svetega očeta znajde v vlogi organizatorja konklava, kardinalskih volitev za novega papeža. V Vatikanu pričakujejo skorajšnji prihod cerkvenih visokih funkcionarjev, a ker smo pod kožo vsi krvavi, marsikateri izmed njih prihaja na Sveti sedež z izrazitim apetitom po papeškem prestolu. »Vsak kardinal si je na skrivaj, tudi če tega niti sebi ne prizna, izbral papeško ime,« slišimo v filmu.
Filmsko rutino razbije prihod skrivnostnega kardinala, o katerem ni nihče vedel, da sploh obstaja: kardinal Benitez (Carlos Diehz) je tihi možak z nežnim glasom in prodornim pogledom. Stanovski kolegi so do njega v trenutku sumničavi, a dokumentacija potrjuje, da ga je pokojni papež na funkcijo v Kabulu imenoval in pectore (brez oznanitve imena).
Tudi film Brutalist, drama o judovskem arhitektu, ki preživi holokavst, ameriškega igralca in filmskega ustvarjalca Bradyja Corbeta je prejel štiri bafte, med drugim za najboljšega režiserja, Adrien Brody pa za glavno moško vlogo. Film je prejel tudi nagradi za najboljšo izvirno glasbo in najboljšo kinematografijo.
Bafto za najboljšo žensko vlogo je prejela ameriška igralka Mikey Madison za glavno vlogo v filmu Anora režiserja Seana Bakerja. Muzikal Emilia Perez režiserja Jacquesa Auidarda pa si je prislužil dve bafti, med drugim za najboljši tujejezični film.
Ameriški igralec Kieran Culkin in igralka Zoe Saldana sta bila na podelitvi razglašena za zmagovalca v kategorijah stranskih igralcev; on za vlogo v komični drami Jesseja Eisenberga Resnična bolečina, medtem ko je ona zmagala z vlogo v muzikalu Emilia Pérez.
Po številu nominacij za bafto sta Bergerjevemu filmu sledila španski muzikal Emilia Pérez z nominacijo manj, na tretjem mestu je bila z devetimi nominacijami povojna drama Brutalist. Sedemkrat so bili nominirani filmi Žlehtnoba, Anora in drugi del franšize Dune, šestkrat Popolni neznanec, biografski film o Bobu Dylanu, in Kneecap, petkrat pa filma Nosferatu in Substanca.
4 nagrade je dobil papeški triler.
