Ta slavni režiser bil prepričan, da bomo zaradi covida izumrli
Njegov zadnji filmski podvig, polavtobiografska drama Fabelmanovi, je Stevenu Spielbergu prinesla zlata globusa za režijo in najboljši film. A tega filma morda nikoli – ali vsaj ne zdaj – ne bi posnel, če ga pandemija covida ne bi prestrašila, da so nam šteti dnevi.
»Bilo me je groza, da gre za dogodek epskih razsežnosti, ki bo izbrisal človeštvo. Bal sem se, da bo covid povzročil naše izumrtje,« priznava filmar, ki je v tistih prvih pandemskih dneh in tednih kot prilepljen pred zaslon spremljal širjenje pandemije, napovedi, grafe smrtnosti. Prepričan je bil, da je le vprašanje časa, ko bodo tudi on in njegovi postali del statistike smrtnosti. A oditi ni želel, ne da bi prej povedal svojo zgodbo v filmu, zgodbo Fabelmanovih, ki bi bila njegova ultimativna zapuščina. »Če imam možnost, da posnamem le še en film, mora biti to ta zgodba.«
Bližina smrti prebudi željo po nesmrtnosti. Željo, da za seboj pustiš nekaj, po čemer se te bodo spominjali. »Če lahko za sabo pustim eno stvar, po kateri se me bodo spominjali, potem je to ta film,« je Steven dejal družini, ko je strah pred smrtjo v njem pognal ustvarjalne tokove. »Ko sem se resno začel pogovarjati o Fabelmanovih, smo zaradi covida izgubili že četrt milijona Američanov!« In mislil je, da je to komaj začetek. Začetek konca.
»Pred kamere so prihajali vedno novi in novi strokovnjaki, po drugi strani pa je Bela hiša zatrjevala, da situacija sploh ni tako slaba, da gre zgolj za nekaj podobnega prehodni gripi. Resnično sem bil prepričan, da se nam ne piše nič dobrega. Prepričan sem bil, da to za mnoge izmed nas ne bo imelo dobrega konca. Ta misel pa me je navedla na to, da moram povedati zgodbo, ki jo nosim v sebi že vse življenje.«
S Fabelmanovimi je svetu želel zapustiti delček sebe, svojega srca. A del njega nosijo v sebi tudi njegovi otroci, njegova hči pa bo zdaj celo zakorakala po očetovih stopinjah. »Vsi moji otroci so tako ali drugače vpeti v umetnost,« a Destry Allyn Spielberg je edina od sedmerice, ki se je zaljubila v film in režijo. Prav v teh dneh je podpisala pogodbo za svoj režijski prvenec, ki naj bi bil nekakšna mešanica akcijske komedije The Kingsman, detektivke Nož v hrbet (Knives Out) in družinske sage Nasledstvo.
Če lahko za sabo pustim eno stvar, po kateri se me bodo spominjali, potem je to ta film.
»Navdušen sem. Delo je dobila na osnovi svojega kratkega filma, ki ni bil všeč le meni, ampak tudi producentom za franšizo John Wick, ki so jo nato povabili k sodelovanju. Še več, na voljo so ji dali tudi precej soliden proračun.«