Tako je bila videti Mariborska punk rock sobota (FOTO)
Maj je bil v štajerski prestolnici vedno mesec, ki je speče, a goreče mesto ob Dravi dvignil na noge, saj je bilo vrsto let obdobje pred poletjem čas, ko se je na ulicah, trgih in stadionih začelo veliko dogajati. Koncertno ali festivalsko. Zagotovo pa kulturno. Ena glavnih gonilnih sil v devetdesetih letih in pozneje na začetku novega tisočletja je bil producent, organizator in rocker Smiljan Kreže, ki je držal vse niti v svojih rokah. Obdobje stadionskih dogodkov na odprtem, ki so znali privabiti tudi 30.000 obiskovalcev, željnih druženja, se je z njegovo prehitro smrtjo pred natanko desetimi leti končalo. Prihajajo novi organizatorji, ki pa tako na mestnih festivalih kot na drugih dogodkih ne dosegajo več nekdanje spektakularnosti. Časi so se namreč precej spremenili. Publika pa tudi. Ne čakaj na maj je bil eden prvih pomladnih stadionskih dogodkov, na katerem so nastopili takrat še neuveljavljeni Mi2.
»Bilo je sredi devetdesetih,« nam je v soboto zaupal Tone Kregar, frontman enega najboljših rockerskih bendov pri nas. Mladi mariborski organizatorji poskušajo obuditi majski zanos, zato so se smelo postavili na Trg Leona Štuklja v Mariboru in festival poimenovali Ne čakaj na mlaj. San di Ego, Mi2 ter Alo!Stari so že postavili gabarite dobrega festivala, ki bi se lahko razvil. Morda malce neposrečeno ravno na termin, ko je v Pekarni, torej srčici punk rocka, nastopil prav Krežetov bend Preporod z novim pevcem Gregorjem Jančičem, ki ga sicer poznamo iz ene najbolj prepoznavnih slovenskih skupin v tujini Happy Ol'McWeasel. Gregor si oder že dlje deli z očetom Iztokom na kitari, ki je v enem prvih mariborskih punkovskih bandov že od začetka. Za konec pa je v Pekarni nastopila še skupina Niet.
»V čast nam je, da lahko igramo na najboljšem koncertnem prizorišču v Mariboru,« je nabito poln Klub MC pozdravil Borut Marolt, ki ga strokovna javnost bolje pozna kot ravnatelja logaškega zavoda za vzgojo in izobraževanje. Kar veliko mariborskih prestopnikov je šlo skozi njegov proces prevzgoje. Skupino je podprl tudi eden največjih oboževalcev iz Trsta, ki jim sledi povsod. Marco, kot se je predstavil, je občinstvo pozdravil s ponosnim: »Smrt fašizmu – svoboda narodu!«