Ubežni delci v Cankarjevem domu

Linhartova dvorana Cankarjevega doma bo v ponedeljek, 9. aprila, ob 18. uri gostila dramatizacijo romana Anne Michaels Ubežni delci, ki so jo na oder postavili maturanti dramskogledališke smeri na Gimnaziji Nova Gorica. Predstava je premiero doživela 15. februarja, prestolnico pa bodo obiskali v sklopu festivala Transgeneracije.

Program dramskogledališke smeri na Gimnaziji Nova Gorica je sprejel prvo generacijo dijakov v šolskem letu 2001/02 (od septembra lani se imenuje film in gledališče). Pogovarjali smo se z režiserko predstave, profesorico Natašo Konc Lorenzutti: "Sodelovala sem že v strokovni skupini, ki je pripravljala učni načrt za program, poučevati pa sem začela štiri leta po tem, ko se je vpisala prva generacija. Moje področje je odrski govor in igra (diplomirala in magistrirala je na AGRFT, na oddelku za igro in umetniško besedo). Naše produkcije so preplet različnih veščin, s katerimi se dijaki srečujejo v štiriletnem programu, v zadnjem letniku pa poskušamo ta področja združiti, zato pripravimo skupno uprizoritev, s katero dijaki pridobijo tudi interni del ocene pri izbirnem predmetu na maturi."


Ubežne delce pri slovenščini obravnavajo vsi, ki bodo opravljali splošno maturo, zato je smiselno, da se maturanti lotijo dramatizacije teh vsebin. "Takoj ko je bila objavljena literatura za esej, že februarja, sem prebrala roman in me je prevzel. Našla sem tudi film (Fugitive pieces; režiser Jeremy Podeswa, z Radetom Šerbedžijo v vlogi Athosa), kar me je kljub precej spremenjeni zgodbi utrdilo v prepričanju, da je roman mogoče dramatizirati. Seveda nisem posnemala strukture filma. Na odru ne moreš tako naglo menjati prostora in časa, zanalašč sem film pogledala enkrat sama, drugič z dijaki, potem pa nič več, naredila sem po svoje." Kljub temu je dramatizacijo prepletla s filmskimi projekcijami, saj vidimo na platnu spomin junaka. "Tako sem si pomagala pri menjavi časa in prostora. Zamisel sva s televizijskim režiserjem in kolegom Jernejem Kastelcem tudi uresničila. Dijaki so z njegovo pomočjo izdelali scenarij in snemalno knjigo, vse posneli, odlomke zmontirali, in tudi ko se odvija predstava, oni sedijo pri aparaturah za luč, ton in projekcijo."


Lorenzuttijeva nam je zaupala, da si med študijem ni mogla predstavljati, da bo nekoč režirala, kar danes počne z velikim veseljem. "Največ sem se naučila od režiserja Marjana Bevka (po njegovi smrti je prevzela mentorstvo pri maturitetnih uprizoritvah), ker sem sodelovala pri njegovem delu z dijaki kot mentorica za govor in igro. Ko ga je zlomila bolezen, me je prosil, naj dokončam uprizoritev z maturanti. Že to njegovo zaupanje mi je dalo moč. Zdaj si vsako leto zastavim nov izziv." Pri letošnjem projektu sodelujejo še dramaturginja Samanta Kobal, plesalec in koreograf Igor Sviderski ter likovnica Jelena Uršič.

"V produkcijah poklicnih gledališč režiser po premieri zapusti uprizoritev. V pedagoškem procesu pa je mentor vedno zraven. Učitelji smo tudi rekviziterji, garderoberji, včasih celo lučkarji in tonci, vsekakor pa inspicienti, vodje predstave. Vedno znova se lahko čudim drobnim izboljšavam, ki nastanejo zaradi gotovosti in sproščenosti nastopajočih ter odzivanja publike. Liki se razvijajo naprej, vedno bolj prepričljivi postajajo. Sem pa po vsaki ponovitvi tako izčrpana, kot da bi jo preživela na odru."