Udarila sta se s harmonikama

Poletje je prineslo nekaj sprostitve tudi na področju glasbene zabave, zato so ob vrnitvi na odre mnogi hlastali od navdušenja. Pa ne samo ustvarjalci, tudi publika je hvaležno sprejela oživitev glasbenih spektaklov. Miha Debevec, večkratni absolutni zmagovalec nekaterih najprestižnejših tekmovanj na svetu in doma v igranju na diatonično harmoniko, ter Dejan Kušer, klasično izobražen harmonikar, sta prekaljena glasbena mačka, ki sta občinstvu na Obali in Koroškem ponudila svežino in mojstrovino.

»Bilo je kar malce nenavadno, da sva z duom harmonik po tako dolgem času spet stala na odru. V resnici sva bila za to zelo hvaležna, prav tako publika. Tudi slednja si je namreč po dolgem času zaželela nekaj duhovne hrane in to pokazala z odličnim odzivom na najin nastop. Bilo je zelo čustveno, še posebno ko sem občinstvu omenil, koliko časa že nisva stala na odru. Hkrati sva bila malce bolj kot po navadi, pred samim nastopom, vznemirjena tudi sama, saj po tako dolgem času ni enostavno stopiti na oder in na njem izvajati nekaj zahtevnega, pomembna je namreč tudi kondicija nastopanja in čisto drugače je, če si na odru tedensko ali pa kakšno leto ali celo dve ne,« je občutke po svojem prvem pokoronskem nastopu opisal virtuoz na harmoniki Debevec.

Spopadla sta se, in to dobesedno, njuno občinstvo, koncerte obiskujejo ljudje, ki v ustvarjanju dua prepoznajo nekaj drugačnega, inovativnega, pa je melodični preplet tonov hvaležno vpijalo. »Dokazati poskušava, da harmonika niso zgolj narodno-zabavne viže, ampak še vse kaj drugega, seveda z vsem spoštovanjem predvsem do kakovostne tovrstne glasbene zvrsti. A mene oziroma naju z Dejanom zanima še vse kaj drugega, predvsem, kako ne biti omejen z glasbenimi zvrstmi in dokazati, da je na harmoniko možno izvajati vse mogoče glasbene zvrsti. V končni fazi je le orodje za izražanje idej, vse drugo pa se odvija v naših glavah. Na najine nastope zahajajo tudi rockerji in ljubitelji klasike, kar me izjemno veseli.«
 

Nizata uspešnice

Glasbenika sta si pred kratkim dala duška v Portorožu in Velenju. Spopadala sta se tako silovito, da je poslušalstvu ježilo kožo. The Final Countdown kultne skupine iz osemdesetih Europe je zagotovo ena od uspešnic, ki razvname in mnogim vrne spomine na mlada leta. Harmoniki sta komadu dali novega vzgona, »šlo je za nekakšen preblisk v najinih glavah, nekako sva vnaprej vedela, da bo to zadetek v polno,« glasbeni preporod hita oriše Miha, ki se loteva domiselne preobrazbe tudi uspešnic iz klasične pa etno glasbe. Umetniški program popestrita še z legendarnimi Avsenikovimi in ljudskimi skladbami, tako da na njunih nastopih ljudi tudi požene s stolov.



Od preostalih slovenskih glasbenikov se vendarle razlikujeta po načinu izražanja, tudi njuna podoba je uglajena, predvsem pa izstopata po unikatnosti in inovativnosti. »Za marsikoga je tudi moj videz poseben, saj ni prav veliko harmonikarjev v Sloveniji s prepoznavnimi svetlimi kodri. Nama pa je absolutno zelo pomembna kakovost, torej sam vidim recept za uspeh v dobrem razmerju med ohranjanjem kakovosti in domiselnosti na eni strani ter razumljivostjo tudi za malce širše občinstvo na drugi,« preudarno pove Miha, ki je oboževalce razveselil z videospotom še ene iz zakladnice svetovnih uspešnic, Take on me skupine A-ha.