Umetnik piše film o karanteni

Resnično življenje je tisto, iz katerega umetniki pogosto črpajo navdih za svoje stvaritve. In trenutna kriza, ki je svet postavila na preizkušnjo ter močno zamajala temelje vsega, kar poznamo, je že hitro začela navdihovati ustvarjalce, saj so zaradi koronakrize zagnali kolesje svoje ustvarjalnosti. Pesmi, fotografije, razmišljanja, vsi povezani s pandemijo, so se po družabnih omrežjih, ki so postala glavno sredstvo komunikacije, začeli širiti kot ogenj. Vsesplošna družbena paraliza in skrivanje pred ljudmi, še tistimi, ki so ti najdražji, sta očitno spodbudila tudi francoskega filmarja Danyja Boona, da je začel pisati scenarij za film o karanteni. Zamislil si je, da se odvija v trgovsko-stanovanjskem kompleksu, posneti pa ga namerava še letos.

Risbice o virusu

Strahovi, povezani z neznanim novim virusom, so vsaj na začetku nekoliko ohromili vsakogar. Strah pred okužbo je bil verjetno še večji pri tistih, ki jih je že v običajnih okoliščinah strah vsakega bacila, bakterije ali virusa. Mednje se vsekakor umešča tudi francoski zvezdnik, ki je svojo hipohondrijo in življenje z njo orisal v komediji Veliki hipohonder. Seveda nekoliko karikirano in z obilico humorja, pa vendar je bila filmska pripoved o samskem fotografu, ki trpi za silno hipohondrijo, ta upravlja vse vidike njegovega življenja, za Danyja izjemno osebna. Ne nazadnje je filmar sam priznal, da je, ko mu termometer pokaže malce nad 38 °C, že prepričan, da je tako rekoč na smrtni postelji, da redno klicari zdravnika in je vsak mali simptom v njegovih očeh znak zelo nevarne bolezni. Zato je bil več kot presenečen, da se ni, ko se je po svetu začela bliskovito širiti koronavirusna bolezen, skril v mišjo luknjo.


»Sicer sem hipohonder, a ko sem videl tesnobo pri svojih otrocih, sem si rekel, da nimam pravice do strahu in panike, saj moram biti tisti, ki jih bo pomiril.« To mu je morda na lastno največje presenečenje uspelo. »Bil sem manj paničen, kot sem mislil, da bom.« Še več, stroge omejitve gibanja in druženja so ga spodbudile k pisanju scenarija, malho idej pa je dobil tudi pri svojih otrocih. Denimo »Prepovedan vstop«, kar je, sicer s precej pravopisnih napak, na samolepilni listek napisala njegova hčerka in ga nalepila na vrata, pa risbice, kako se virus širi in kako preprečevati širjenje okužbe, s katerimi so njegovi otroci opremili stanovanje.


Filma o karanteni naj bi se Boon lotil s svojo partnerico Laurence Arne, 38-letno francosko igralko, s katero je zaživel, ko je je pred dvema letoma po vodi splaval njegov 15-letni zakon z nekdanjo manekenko Yael Harris. Iz ljubezni s slednjo so se mu rodili otroci Eytan, Elia in Sarah, še iz prejšnjih razmerij pa ima sinova Mehdija in Noa.
Zvezdnik, ki je 2008. postal najbolje plačani igralec v zgodovini evropskega filma, ima torej v delu že nov film, čeprav še niti ni dokončal svojega zadnjega projekta, ki ga je – kot filmske produkcije po vsem svetu – ustavila pandemija. Preden se je zaradi virusa svet namreč začasno ustavil, je snemal film Le Palmier, ki pripoveduje zgodbo vasi, v kateri upajo, da jim bo omrežje 5G omogočilo dostop do 21. stoletja.