Umrl je igralec iz serije Roseanne: »Svet je bil boljši z njim«
»Svet je bil boljši z njim, a morda je tudi onstranstvo potrebovalo nekaj več smeha,« se je z novico, da je Martin Mull v svojem 81. letu predal boj z boleznijo, poskušal pomiriti njegov stanovski kolega in soigralec iz humoristične serije Roseanne, Michael Fishman. Melissa Joan Hart, ki je z Mullom stala pred kamerami najstniške serije Sabrina, najstniška čarovnica, se ga je s toplino v srcu spomnila kot moškega tisočerih talentov, predvsem pa kot osebe, zaradi katere je bilo vse boljše in lepše, tudi ona sama. »Bil je umetnik, ki je rad slikal in gradil z rokami, glasbenik, čudovit moški. Ker sem ga poznala, sem boljša oseba.« Vse to pa je morda najboljše vedela njegova hči Maggie, ki je tudi sporočila črno novico, in dejala, da ga bodo vsi neznansko pogrešali, vključno z njegovimi psi, velikim številom psov.
Svet je bil boljši z njim.
Njegov medij je bila verjetno televizija. Svoje sledi je namreč puščal na humorističnih serijah, kot sta Roseanne in Odbita rodbina (Arrested Development), se pojavil v priljubljenih nadaljevankah, kot so Dva moža in pol, Zlata dekleta in Zakon in red: Enota za posebne primere, ter posodil glas junakom v animiranih serijah Družinski človek in Simpsonovi. Vloga v politični satiri Podpredsednica pa mu je 2016. prinesla emmyjevsko nominacijo. A čeprav se je Martin pred televizijskimi kamerami nedvomno znašel kot riba v vodi, je bil še precej bolj vsestranski umetnik – skoraj ni umetniške zvrsti, v kateri se ne bi preizkusil in bil v njej dober. Študiral je namreč slikarstvo, svojo pot v šovbiznis pa je začel s kitaro v roki. V zgodnjih 70. letih je kot »predskupina« celo ogreval glasbene sladokusce pred koncerti glasbenih velikanov Brucea Springsteena in Franka Zappe, svojo ljubezen do glasbe pa je združil še z ljubeznijo do komedije in s tem navduševal po hollywoodskih nočnih klubih.
»Bilo je leta 1976. Tedaj sem kot kitarist in komik nastopal v klubu Roxy na bulvarju Sunset Strip, ko je vanj vkorakal Norman Lear (hollywoodski scenarist, op. p.) in me slišal. Ponudil mi je vlogo nasilneža, pretepača žene v seriji Mary Hartmann, Mary Hartmann. Štiri mesece pozneje pa sem imel že svoj televizijski šov,« je o svojih začetkih povedal zvezdnik. In pozneje dodal, da je očitno velikanski srečko, da je pristal v sedmi umetnosti, saj da tako rekoč ni slikarja, ki bi ne imel ob slikanju še »prave«, dnevne službe. »Vsak slikar, ki ga poznam, ima še dnevno službo. Bodisi na kakšni šoli učijo umetnost, bodisi so vozniki taksija. Jaz pa sem slučajno imel to neizmerno srečo, da sem nekako dobil to neverjetno dnevno službo igralca, ki je grozno zabavna, pa še omogoča mi, da lahko kupim ogromno barv za slikanje.«
