Umrl je oskarjevec, v nedeljo bi moral praznovati 72. rojstni dan
V teh dneh bi se morali začeti na domu oskarjevca Williama Hurta pripravljati na rojstnodnevno slavje, v nedeljo bi namreč slavil svoj 72. rojstni dan. A namesto da bi se začela hiša hollywoodskega težkokategornika polniti s pisanimi baloni in cvetjem, jo je zajela črnina. Natanko en teden pred rojstnim dnem je v krogu družine za vselej zaprl oči. »Umrl je naravne smrti, mirno in obdan z družino,« je žalostno novico sporočil zvezdnikov sin Will, ki mu je morda vsaj malce v uteho, da se je njegov oče rešil močnega sovraga.
Hurtu so zdravniki namreč pred štirimi leti diagnosticirali raka prostate, že tedaj trdeč, da je v zadnjem, terminalnem stadiju, nato pa so se metastaze razširile na kosti. »Velikanska izguba za igralsko skupnost. Velik igralec. Velik um,« se je od kolega poslovil Mark Ruffalo, filmski Hulk, ki je s Hurtom v podobi generala Thaddeusa E. Rossa - Thunderbolta v kar petih superjunaških spektaklih osvajal Marvelovo stripovsko vesolje. A za Hurta je bilo to že zadnje poglavje njegovih velikanskih filmskih uspehov, ki segajo že skoraj pol stoletja v preteklost.
Odmevna vrnitev
Moral bi zakorakati po povsem drugačni poti, saj je prve študentske korake naredil s študijem teologije. A nato je očitno začutil svoje pravo poslanstvo, se preusmeril k igri in začel študirati dramsko umetnost na enem najbolj priznanih konservatorijev, na newyorškem Juilliardu. Pravilna odločitev, kot se je izkazalo, saj je že eno leto po diplomi, bilo je 1977., doživel svoj televizijski prvenec s serijo Kojak, čez tri leta je zasijal na velikem platnu, še leto pozneje, pisalo se je leto 1981, pa je z erotičnim trilerjem Telesna strast osvojil množice in filmsko meko.
Pa tudi sicer so se 80. leta izkazala za njegovo desetletje, ko skoraj ni bilo igralca, ki bi mu segel do kolen, saj ga je filmska kritiška srenja kar tri zaporedna leta ovenčala z oskarjevsko nominacijo, prva, za film Poljub ženske pajka (Kiss of the Spider Woman), pa mu je najodličnejši kipec tudi prinesla. V naslednjem desetletju je njegova bleščeča kariera morda nekoliko zastala, a se je 2005. vrnil z velikanskim bumom, ko mu je zanj sicer netipična vloga kriminalnega šefa v filmu Senca preteklosti (History of violence) prinesla oskarjevsko nominacijo za najboljšo stransko vlogo. Čeprav smo ga v filmu gledali manj kot 10 minutk! Zatem je postal del Marvelovega filmskega univerzuma in osvojil še srca mlajših generacij.
Velik igralec. Velik um.
Bil je briljanten igralec, sploh kot karakternemu igralcu mu ni bilo para, da so celo nekateri hollywoodski veljaki, med njimi oskarjevec Russell Crowe, z njim pred kamero stopili navdani s strahospoštovanjem. A kot je bil v svoji umetnosti izjemen, mu je v zasebnosti škripalo, dvakrat so ga celo pretresli škandali zaradi obtožb nasilja. Verbalne in fizične zlorabe ga je namreč 1989. obtožila bivša partnerica Sandra Jennings, njegovo temačno plat pa je v spominih popisala tudi oskarjevka Marlee Matlin, s katero sta zaigrala v uspešnici Otroci manjšega boga in se nato zapletla v dvoletno ljubezensko razmerje.
za film Poljub ženske pajka.
A četudi ga je ta v knjigi obtožila telesnega nasilja, čustvene zlorabe in celo posilstva, ko se je nekega večera v njun skupni dom vrnil pijan, o nekdanjem ljubimcu zdaj ni rekla žal besede. »Izgubili smo resnično velikega igralca, najinega sodelovanja pri filmu Otroci manjšega boga se bom vedno spominjala s toplino. Kot igralec me je ogromno naučil. Bil je edinstven.«
