Utihnila glas in harmonika izjemnega glasbenika, ki je ustvaril številne viže (VIDEO)
Po kratki in hudi bolezni je umrl Rudi Poljanšek, harmonikar in vodja Ansambla bratov Poljanšek, ki je v več kot polstoletnem delovanju na glasbeni sceni ustvaril okoli 50 viž, ki bodo v glasbeni zakladnici ostale za vedno. Med njimi je tudi otožen valček z naslovom Pojte, zvonovi, katerega del besedila zveni takole: »Oj, pojte, zvonovi, tam, kjer je moj dom, čeprav tu ne bom vas slišal, le v srcu odmeval vaš mili bo glas, dokler ne bom mirno počival.«
Besedilo je delo tudi že pokojnega tekstopisca Ivana Malavašiča, melodijo pa je skomponiral Poljanšek sam. Kot še na desetine drugih viž; od otožnih do veselih. Najbolj poznana in priljubljena pri poslušalcih sta valčka z naslovom Najmlajši ter Skupaj za vedno. Pa tudi polka Veselo v Kamnik. In mnoge druge.
Ansambel bratov Poljanšek sta pred 53 leti, leta 1971, ustanovila brata Rudi in Danilo, ki se jima je kasneje pridružil še brat Miro, člana zasedbe pa sta bila tudi Janez Pavlič in Marjan Vrhovnik. Sprva so po večini igrali na veselicah in preigravali uspešnice drugih ansamblov, še zlasti Slakove, Avsenikove in Bardorferjeve viže.
Sprva so po večini igrali na veselicah in preigravali uspešnice drugih ansamblov.
Leta 1986 pa je Rudi Poljanšek začel skladati lastne skladbe. In že prva, z naslovom Harmonika, je zmagala v takratni oddaji Lojtrca domačih, ki jo je vodil in ustvarjal Vinko Šimek. Takrat je ansambel iz Tuhinjske doline v hipu postal prepoznaven po vsej Sloveniji, njihova pot pa je šla le še navzgor. Tudi po zaslugi nagrad, ki so jih prejeli na festivalih.
Med drugim so leta 1992 za valček Najmlajši na Ptujskem festivalu prejeli prvo nagrado občinstva in strokovne žirije. V glasbeni zakladnici je osem nosilcev zvoka, ki so jih izdali v vseh letih delovanja. Rudi pa je bil poznan še po nečem. S pomočjo dveh mojstrov, tudi oblikovalca glasbil Sitar, mu je uspelo razviti kromatično harmoniko z vsemi duri, ki po zvoku in videzu spominja na diatonično, čeprav to ni. Imenoval jo je diaton-krom. Ker se igra na drugačen način, pa se je moral nanjo naučiti igrati znova. Kar pa ga sploh ni motilo. Nasprotno, na to je bil zelo ponosen, saj se je s tem izognil številnim težavam pri ustvarjanju novih skladb.
