V Indoneziji uprizorili prvi muzikal za gluhe

Gledališkaskupina Fantasi Tuli (Gluha fantazija) je pred dobrim tednom dni v Džakarti v Indoneziji uprizorila muzikal za gluhe. Glasba je sicer odmevala iz zvočnikov, umetniki pa niso peli, saj so gluhonemi. Za komuniciranje z občinstvom so na odru uporabljali zaslone, ki so prikazovali dialoge in besedila, medtem ko so se igralci izražali z mimiko in jezikom gluhih.

Muzikal Senandung Senyap (Pesmi tišine) prikazuje stisko učencev v srednji šoli za otroke s posebnimi potrebami. Režiserja Hasna Mufidah in Helga Theresia sta ga ustvarila za ozaveščanje o potrebah gluhih in spodbujanje uporabe znakovnega jezika.

Tudi eden od dveh režiserjev je gluh.

»Upam, da se bo v prihodnje vključevanje okrepilo,« je Mufidah, ki je gluh, povedal v indonezijskem znakovnem jeziku. Priprave muzikala so trajale tri mesece, sodelovalo je 60 gluhih igralcev in članov ekipe, starih od 16 do 40 let. Zgledovali so se po gledališču Deaf West Theatre iz Združenih držav Amerike.

Zanimivost

Predstava opozarja na izobraževanje otrok s posebnimi potrebami v indonezijskih šolah, kjer gluhe pogosto poučujejo s poudarkom na govornem treningu in branju z ustnic, ne pa na znakovnem jeziku. Nekateri v skupnosti gluhih trdijo, da je znakovni jezik zanje bolj naraven način sporazumevanja. Za gluho igralko Hanno Aretho Oktavia je bil muzikal uvod v znakovni jezik in širšo skupnost gluhih. »Med vajami dialogov smo morali uporabiti čim več izrazov in slediti zgodbi,« je povedala.

»Zanimivo je to, da moramo na vajah začutiti tempo in tresljaje ter jih uskladiti s koreografijo. Mislim, da je to najbolj fascinanten del, ker rada plešem. In s pomočjo slušnih aparatov smo bili zelo pozorni na takte,« je povedala. Več kot dva milijona od 280 milijonov ljudi v Indoneziji ima težave s sluhom, vključno s 27.983 učenci v šolah za otroke s posebnimi potrebami.