V Ljubljano prihaja svetovna senzacija Cirque de Soleil
Corteo, najbolj čarobna izmed vseh stvaritev svetovne atrakcije Cirque de Soleil, je na evropski turneji. V njenem sklopu konec leta prihajajo tudi v slovensko prestolnico. V Ljubljani bodo s šestimi predstavami nastopili od 12. do 15. decembra. Predstava je bila prvič uprizorjena leta 2005. Od takrat je uspelo Corteu očarati že več kot 10 milijonov gledalcev, obiskali so 22 držav na štirih celinah. O prihajajočih nastopih in prvem obisku Slovenije smo se pogovarjali z umetniškim vodjem Olafom Triebelom.
Cirque de Soleil je sodoben cirkus, ki ne spominja v pravem pomenu besede na siceršnje cirkuse. Poleg nastopov je v njihovih dejavnostih še marsikaj. Ukvarjajo se tudi z multimedijsko produkcijo, glasbo in drugimi veznimi stvarmi. »Pravzaprav bi lahko rekel, da smo zares velika produkcija v živo. Imamo več kot 55 umetnikov, posebno scenografijo … Blagovna znamka CDS ima tudi vrsto služb, izpostav, oddelkov v Ameriki, tudi v Avstraliji, Španiji, glavni sedež pa je v Montrealu. Zaposlenih je več kot 5000 ljudi,« pravi Triebel.
Najprej umetnik
Zadnja leta je Triebel umetniški vodja, prej pa je bil 20 let cirkuški umetnik. »Pozneje sem začel režirati predstave, delati koreografije. Kot umetniški vodja imam nalogo, da so predstave najboljše, kot je le mogoče. Vodim in nadziram vaje, sestavljam urnike, na skrbi imam več kot 2000 kostumov. Koordiniram tudi ostalo delo, od fizioterapevtov do zdravnikov. Poleg tega sem inštruktor pri vsebini točk, s katerimi nastopajo naši umetniki. Moje delo je tudi iskanje in sprejemanje novih umetnikov. Zagotoviti moram nadomestne v primerih poškodb, bolezni, dopustov. Skratka, zelo široko delo. In zelo pestro,« pravi, a preseneti, ko doda, da kljub vsemu pogreša nastopanje pred občinstvom. Je pa nadvse zanimivo, da nikoli ni nastopal v CDS.
»Veliko je odvisno od discipline vsakega posameznika. Ta je sicer nujna. Generacijsko imajo nastopajoči nekje med 23 in 65 leti. Nekatere zvrsti so zaradi narave točk časovno bolj ozko omejene oziroma krajše. Pri nekaterih je vrhunec pri 40 letih, pri drugih lahko normalno delaš do 65. leta ali še kakšno leto dlje. Če posplošim, je največkrat odvisno od posameznika. Glede potovanj in nastopanj pa smo 10 tednov na potovanjih, zatem pa dva tedna doma,« pravi o tem, kakšno je življenje umetnikov CDS, in o starosti nastopajočih. Tudi zasebnega življenja, vsaj v klasičnem smislu, je v letih aktivne profesionalne umetniške poti bolj malo. »Deset mesecev na leto potujem po svetu. Večino leta torej, tako da tvoj dom postanejo tudi tvoji sodelavci. Selimo se z enega konca na drugega, potujemo iz hotela v hotel, tako da doma ne dojemamo več kot hiše ali stanovanja, ampak bolj kot ljudi, s katerimi sobivaš,« razkrije.
Brez živali
CDS se odlikuje tudi po tem, da v nasprotju s klasičnimi cirkusi ni nikoli imel živali v predstavah. So pa v živalskih vlogah nastopali igralci. Tudi v Sloveniji ne bo živali. Bo pa nekaj presenečenj. »Predstava, to vam lahko že zdaj malo izdam, bo drugačna. Dogajanje bo postavljeno na sredi arene, občinstvo bo na obeh straneh, zaradi česar se počuti posebno. Tudi za nastopajoče je drugače. Ko si na odru, ne gledaš občinstva oziroma ga vidiš drugače, le spredaj. Tako pa je vseokrog tebe in občinstvo vidijo tudi nastopajoči. V nekaterih točkah bodo umetniki tudi poleteli nad občinstvom in med občinstvo. Obiskovalci bodo nastopajočega lahko tudi dobesedno potisnili, da bo poletel nazaj, in podobno. Brez zamere, a več ne bi izdal, naj bo presenečenje za obiskovalce,« je skrivnosten.
Sodelovali so tudi z umetnikoma iz Slovenije in Hrvaške. Oblikovalec kostimov je bil tudi Alan Hranitelj, vendar se Triebel ne spomni natančno: »Za zadnje naše predstave je kostume oblikovala umetnica Dominique Lemieux iz Kanade. Verjetno je Hranitelj sodeloval pri drugih predstavah.« Je pa v predstavi CDS Miiv v Andorri la Velli nastopila zmagovalka šova Slovenija ima talent Tjaša Dobravec.
V ekipi jih je kar 120, so 18 različnih narodnosti in govorijo 18 jezikov. Pa vendar se še nikoli ni zgodilo, da so kje kdaj koga pozabili. »Res še nikoli, sploh ne kot v filmih Sam doma. Res pa ni ravno lahko kontrolirati teh stvari. Ne potujemo vedno enako. Včasih z avtobusi, drugič z letali … Pred vsakim odhodom, med vsakim prestopom in po vsakem prihodu je treba preveriti, ali smo vsi na kupu.«
Kljub intenzivnosti in tempu dela nima posebnega hobija. »Pri delu, kot je moje, je služba neizogibno tudi neke vrste hobi. Pri vseh potovanjih za kakšne posebne hobije pravzaprav tudi nimaš prave volje. Morda bi lahko rekel, da je glede na to, koliko sem odsoten, moj hobi počivanje in uživanje doma. Imamo pa na potovanjih tudi možnost različne sprostitve, od bazena, savne do fitnesa in podobno. Sem ter tja si priredimo kakšen piknik in se zabavamo. Vse to je nujno, saj potrebuješ kondicijo in tudi sprostitev od dela.«
V nekaterih točkah bodo umetniki tudi poleteli nad občinstvom in med občinstvo.
