V muzej pripeljali še Slakov avto

»S prsti in očmi sem se sprehajal po očetovih stvareh, obujal spomine, gledal njegovo opravljeno delo, v mislih pa so mi odzvanjale melodije in njegove besede, tudi tiste, ki jih je izrekel na enem od intervjujev: 'Moje plošče so moje knjige.' In porodila se je ideja, da očetovo zapuščino zberemo pod točno tem naslovom,« se je Robert Slak v svojem govoru zbrani množici spominjal težkega obdobja po smrti enega naših največjih godcev na uradnem odprtju Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v nekdanji osnovni šoli v Mirni Peči.


Nadaljeval je, da se je počasi izoblikovala ideja in najprej je nastala potujoča razstava. Nadaljevali so z gledališko igro pa knjigami, ponatisi Slakovih glasbenih nosilcev in ustanovitvijo uradnega Koncertnega ansambla Lojzeta Slaka. Letos pa se je rodil prvi Slakov festival, ki je potekal le dan po odprtju muzeja, ki je bil največja želja Lojzeta Slaka. Da bi nekoč na enem mestu zbral ves svoj bogati opus.
 

Razstavljena kar izvirna vadbena soba

»Lojze bi bil ponosen in vesel, če bi videl, kaj je nastalo tu,« je na odprtju razstave dejala Lojzetova žena Ivanka Slak. Muzej krasijo natančni zapisi iz posameznih obdobij ustvarjanja Ansambla Lojzeta Slaka, katerega nepogrešljivi del so bili tudi Fantje s Praprotna. Pa številne fotografije, plošče in drugi nosilci zvoka, natančen popis številnih osvojenih nagrad in priznanj ter avdio- in videomaterial, denimo s prireditve Boš videl kaj dela Dolenc', ki je bila ena najodmevnejših na Dolenjskem in širše.

Razstavljene so originalne diatonične harmonike, na katere je igral Lojze Slak, drugi inštrumenti, narodne noše. Tisto, kar bo obiskovalce zagotovo najbolj pritegnilo, je rekonstruirana vadbena soba iz Slakove družinske hiše z originalnim pohištvom in drugim inventarjem. Tisti, ki bodo želeli, bodo lahko v muzeju tudi zaigrali na harmoniko in posneli lasten videospot z eno od Slakovih uspešnic. Družina Slak pa je za največje presenečenje poskrbela tik pred odprtjem muzeja in ga tako dobro skrivala, da zanj ni vedel niti sam mirnopeški župan Andrej Kastelic.


»Ko je iz hiše šel še zadnji razstavni eksponat, je mama Ivanka rekla, no, zdaj je pa res tako, kot bi Lojze za vedno odšel. Pa ni tako, Lojze bo v tem sodobnem multiaktivnem muzeju, ki je eden redkih v Sloveniji, še naprej živel. In lahko trdim, da se za temi vrati skriva slovenska identiteta, saj se je oče dotaknil duše preprostih ljudi in se približal starim in mladim poslušalcem, njegova glasba pa je postala del slovenske sodobne narodne identitete,« je dejal Robert Slak, nato pa županu predal ključe avtomobila, zelenega audija, ki ga je do smrti vozil Lojze Slak.


Župan je priznal, da se mu je zdelo čudno, čemu morajo urediti manjšo ploščad pred muzejem. »Spraševal sem, čemu je to potrebno, pa nisem izvedel,« je dejal. No, zdaj ima še eno dodatno skrb, kako avtomobil primerno zaščititi, saj bo ta moral ostati pred muzejem, ki še ni povsem gotov.
 

Župnikov blagoslov

Del razstave se namreč navezuje na Toneta Pavčka in tudi muzej se imenuje po obeh velikanih, ki sta ime Mirne Peči ponesla po vsem svetu. »Sam Pavček je zapisal, da je bila prav pesem povezovalna nit med njim in Slakom, pa tudi Dolenjska, predniki in njihov pogled na življenje. Zato smo del razstave posvetili etnološkim vsebinam – konjereji, vinogradništvu, čebelarstvu,« je na odprtju poudarila kustosinja Dolenjskega muzeja Novo mesto Majda Pungerčar.


Nepogrešljivi pri ureditvi so bili kustos Matej Rifelj, doc. dr. Tomaž Slak in Klemen Vodnik, ki sta zasnovala notranjo ureditev in opremo, za grafično podobo pa je poskrbela Mateja Muhič. Muzej, odprtje katerega so spremljali ogromna množica ljudi in številni znani glasbeniki, je blagoslovil motoristom dobro znan mirnopeški župnik Janez Rihtaršič.