V Postojnski jami Amaya in Severa (FOTO)
Brez novoletne smrečice, adventnih venčkov, svetlikanja prazničnih lučk in daril, seveda, si božičnega časa ne znamo predstavljati. Podobno kot si tega najlepšega časa v letu ne znamo več predstavljati brez jaslic. Tako tistih, ki nam krasijo domove, kot tistih na prostem ter celo živih, ki so prava paša za oči in so pri nas postale že tradicija. Tradicijo je lani pretrgala epidemija, letos pa so se marsikje kljub slabim razmeram odločili znova postaviti ta svetopisemski prizor.
Prav posebne žive jaslice, ki so nekaj božične čarovnije prinašale v sotesko Mlačca pri Mojstrani, letos sicer odpadejo, vseeno pa je tam na ogled Ledeno kraljestvo Snežne kraljice, ki vabi na sprehod po ledenih hodnikih in pod ledenimi oboki, skozi park ledenih vrtnic in mimo ledenih vodometov ter skulptur, vse do – tu se bodo deklice počutile kot princeske – ledenega prestola.
Še posebno čarobno je lahko v bolj večernih urah, ko na stvaritvah zapleše soj bakel in lantern. Za tem kraljestvom, ki bo na ogled najmanj do 3. januarja, stoji Športno društvo lednih plezalcev Mlačca - Mojstrana, ki že približno 20 let pripravlja ledene kulise božične pravljice. Še z desetletjem daljšo tradicijo pa se lahko pohvalijo žive jaslice, ki bodo med 25. in 30. decembrom oživele med kapniki Postojnske jame. Tu bo ob petkilometrski turistični poti globoko pod zemljo oživelo 16 svetopisemskih prizorov, v soju 2100 barvnih luči pa jih bo uprizorilo več kot 100 igralcev in glasbenikov, med njimi tudi Maja Keuc - Amaya, Severa Gjurin in Urška Kastelic.
Vsak postavljalec jaslicam doda nekaj svojega. To bo verjetno moč nadvse dobro opaziti v Božični vasi Banovci, kjer so krajani na svojih dvoriščih in pred hišami postavili jaslice, ki so jih izdelali sami. Ob tem nadvse prazničnem projektu, ki je prvič zaživel leta 2000, pa je z nekaj čarobnega prahu popršila Prlekijo tudi razstava jaslic slovenskih rokodelcev, umetnikov in šolskih skupin, v sklopu katere jih je v Rokodelskem centru Veržej na ogled kar 54. Prav posebne so do izteka leta na ogled na Luštni domačiji podjetja Paradajz v Renkovcih, vanje so vključili različne sorte paradižnika, pridelanega v njihovem rastlinjaku.
Začetek živih jaslic sega v leto 1223, ko jih je Frančišek Asiški postavil v jami pri Grecciu v Italiji.
Ta pomembni del božičnega praznovanja na Slovenskem lahko vidimo tudi v Vojniku, kjer so razstavili 70 zunanjih jaslic, delo ljubiteljev jaslic iz vse Slovenije. Z razstavo, ki jo pripravljajo že 19. zaporedno leto, vabi tudi frančiškanski samostan na Sveti gori nad Novo Gorico, na Obali pa so jih pripravili v župnijski cerkvi, pri patrih minoritih in še v nekaterih drugih piranskih cerkvah, a jih letos ne bo povezovala rdeča nit ali izpostavljeni umetnik, kot jih je v minulih letih.
