DRŽAVLJAN EVROPE
V Sloveniji starši, v Nemčiji sestra, v Švici pa žena!
Harmonikar Sandi Jug je ustvaril lepo kariero, predvsem na nemškem govornem območju, kjer nastopa že vrsto let.
Odpri galerijo
V oddaji za Slovence doma in po svetu Slovenija brez meja, ki je ob četrtkih zvečer na sporedu Radia Veseljak, je urednica Janja Ulaga nedavno gostila Sandija Juga.
Znani harmonikar je v zadnjem obdobju veliko časa posvetil ustvarjanju novega glasbenega projekta, ki je pred dnevi ugledal luč sveta. Sandi na glasbeni sceni nastopa že več kot tri desetletja, nedavno pa se je v Švici tudi poročil. Osnov igranja na harmoniko se je naučil v Nemčiji, kjer sta se njegova mati in oče tudi spoznala in našla delo. Zanimivo je, da se v Sloveniji nikoli prej nista srečala, čeprav sta živela le 15 kilometrov narazen. V Nemčiji se jima je rodila tudi hči. Zdaj spet živita v Sloveniji, a se v Nemčijo, kjer so ostali številni prijatelji, rada vračata. Sandi pa je, kot pravi, pravi državljan Evrope, saj nenehno prehaja državne meje.
Njegov dom je tako rekoč povsod. Za svojo domovino ob Sloveniji šteje tudi Nemčijo in Švico. V Sloveniji ima korenine, starše, hčerko in druge sorodnike ter prijatelje, v Nemčiji številne glasbene sodelavce in sestro, v Švici pa ženo, Švicarko tudi po rodu, tam je našel tudi delo.
Mnogi se Sandija spomnijo, ko je še nastopal z Ansamblom Marela, zdaj pa je že nekaj časa član zasedbe Die Kathreiner, v kateri nastopa z rojakinjo Anito Zore, dolgoletno pevko Alpskega kvinteta. Tudi njo je ljubezen ponesla v Nemčijo. V zadnjem obdobju je Sandi veliko časa namenil zgoščenki, ki je prerez njegovega 30-letnega glasbenega ustvarjanja.
Rad ima novosti, izboljšave, izume, a hkrati vztraja pri načelu, da so korenine najpomembnejše in da jih je vredno negovati, zato tudi naslov zgoščenke Nazaj h koreninam, po angleško Back to the roots. Na cedeju so zbrane melodije tako iz jazz kluba kot z mediteranske obale in pariških ulic ter iz domače Slovenije, kjer je nastala tako imenovana oberkrain glasba.
»S tem sem želel ustvariti nekaj novega, nekaj, kar ni tipično narodno-zabavno, a pušča pečat s spoštovanjem mojih korenin,« pravi Sandi Jug. Zgoščenki je priložena tudi knjižica, v kateri so zbrani zapisi, čemu je bil izbran določen avtor in kako je izbral naslov skladbe.
Znani harmonikar je v zadnjem obdobju veliko časa posvetil ustvarjanju novega glasbenega projekta, ki je pred dnevi ugledal luč sveta. Sandi na glasbeni sceni nastopa že več kot tri desetletja, nedavno pa se je v Švici tudi poročil. Osnov igranja na harmoniko se je naučil v Nemčiji, kjer sta se njegova mati in oče tudi spoznala in našla delo. Zanimivo je, da se v Sloveniji nikoli prej nista srečala, čeprav sta živela le 15 kilometrov narazen. V Nemčiji se jima je rodila tudi hči. Zdaj spet živita v Sloveniji, a se v Nemčijo, kjer so ostali številni prijatelji, rada vračata. Sandi pa je, kot pravi, pravi državljan Evrope, saj nenehno prehaja državne meje.
Njegov dom je tako rekoč povsod. Za svojo domovino ob Sloveniji šteje tudi Nemčijo in Švico. V Sloveniji ima korenine, starše, hčerko in druge sorodnike ter prijatelje, v Nemčiji številne glasbene sodelavce in sestro, v Švici pa ženo, Švicarko tudi po rodu, tam je našel tudi delo.
Nazaj h koreninam
Mnogi se Sandija spomnijo, ko je še nastopal z Ansamblom Marela, zdaj pa je že nekaj časa član zasedbe Die Kathreiner, v kateri nastopa z rojakinjo Anito Zore, dolgoletno pevko Alpskega kvinteta. Tudi njo je ljubezen ponesla v Nemčijo. V zadnjem obdobju je Sandi veliko časa namenil zgoščenki, ki je prerez njegovega 30-letnega glasbenega ustvarjanja.
Rad ima novosti, izboljšave, izume, a hkrati vztraja pri načelu, da so korenine najpomembnejše in da jih je vredno negovati, zato tudi naslov zgoščenke Nazaj h koreninam, po angleško Back to the roots. Na cedeju so zbrane melodije tako iz jazz kluba kot z mediteranske obale in pariških ulic ter iz domače Slovenije, kjer je nastala tako imenovana oberkrain glasba.
Na cedeju so jazzovske, mediteranske, pariške in slovenske melodije.
»S tem sem želel ustvariti nekaj novega, nekaj, kar ni tipično narodno-zabavno, a pušča pečat s spoštovanjem mojih korenin,« pravi Sandi Jug. Zgoščenki je priložena tudi knjižica, v kateri so zbrani zapisi, čemu je bil izbran določen avtor in kako je izbral naslov skladbe.