Vajo so imeli kar na meji
Skupina Marko banda se je v časih koronavirusa odločila za poseben podvig.
Odpri galerijo
Skupina Marko banda je bila ustanovljena leta 1990 kot podmladek Kociper – Baranja bande. FOTO: NATAŠA JUHNOV
Redki so Slovenci in Slovenke, ki še niso slišali za prekmursko glasbeno legendo Vlada Kreslina. Nekoliko manj ljubiteljev glasbe pozna tudi beltinsko glasbeno skupino Marko banda, ki letos praznuje 30 let uspešnega delovanja.
Poleg samostojnih nastopov spremlja nekatere bolj ali manj znane slovenske pevke in pevce, med drugimi Regino, Tjašo Šimonka Kavaš, Bogdano Herman, Dorino, ne nazadnje tudi Kreslina in še marsikoga. Prav zdaj, ko bi se med drugim morali pripravljati na proslavo jubileja, člani nimajo možnosti skupnih vaj. V skupini jih je namreč pet, dva sta iz murskosoboške, trije pa iz beltinske občine. Zato so se odločili, da v teh kriznih koronačasih vadijo vsak na območju svoje občine, saj zaradi vladnega odloka ni dovoljeno prehajati občinskih mej.
Pravzaprav so se domislili, kako bi izvedli skupinske vaje, in sicer so na inštrumente zaigrali kar na regionalni cesti, ki povezuje Mursko Soboto in Beltince. Vaje niso bile klasične, saj so zaigrali zgolj prekmursko ljudsko pesem Šamarjanka. V skupini Marko banda so Andi Sobočan, Miha Kavaš, Slavko Petek, Željko Ritlop in Boštjan Rous.
Občasno z njimi na violo zaigra Tomaž Rauh. Ohranjajo prekmursko ljudsko glasbeno izročilo, v katero pa zaradi zgodovinskih dejstev spadajo tudi madžarske pesmi in pesmi iz drugih slovenskih pokrajin. Imeli so na stotine, če ne tisoče nastopov po Sloveniji ter tudi po Evropi. Leta 1993 so celo gostovali pri izseljencih v Argentini in Urugvaju, leta 1998 pa skupaj s Folklorno skupino Beltinci na Japonskem.
»Marko banda je na današnji etnosceni na Slovenskem pomemben dejavnik. Je ena redkih etnoglasbenih skupin pri nas, ki načrtno gojijo čisto glasbeno izročilo svojega kraja, torej muziko, ki ni vezana na konkretnega avtorja, temveč predstavlja obdelano in prirejeno glasbo t. i. ljudskega repertoarja.
S tem Marko banda označuje in hote nadaljuje lokalno glasbeno tradicijo Prekmurja in vzdržuje kulturni profil svojega etničnega področja. S kakovostno izvedbo in bogatim programom ne le ohranja glasbeno izročilo Prekmurja, temveč tudi zavedno goji kontinuiteto v izročilu, tisto živo vez s preteklostjo, torej, ki je pomemben dejavnik današnje glasbene podobe dela Slovenije onkraj Mure,« pravi mag. Igor Cvetko z oddelka za muzikologijo s filozofske fakultete.
Poleg samostojnih nastopov spremlja nekatere bolj ali manj znane slovenske pevke in pevce, med drugimi Regino, Tjašo Šimonka Kavaš, Bogdano Herman, Dorino, ne nazadnje tudi Kreslina in še marsikoga. Prav zdaj, ko bi se med drugim morali pripravljati na proslavo jubileja, člani nimajo možnosti skupnih vaj. V skupini jih je namreč pet, dva sta iz murskosoboške, trije pa iz beltinske občine. Zato so se odločili, da v teh kriznih koronačasih vadijo vsak na območju svoje občine, saj zaradi vladnega odloka ni dovoljeno prehajati občinskih mej.
Pravzaprav so se domislili, kako bi izvedli skupinske vaje, in sicer so na inštrumente zaigrali kar na regionalni cesti, ki povezuje Mursko Soboto in Beltince. Vaje niso bile klasične, saj so zaigrali zgolj prekmursko ljudsko pesem Šamarjanka. V skupini Marko banda so Andi Sobočan, Miha Kavaš, Slavko Petek, Željko Ritlop in Boštjan Rous.
Vaja na občinski meji FOTO: OSTE BAKAL
Občasno z njimi na violo zaigra Tomaž Rauh. Ohranjajo prekmursko ljudsko glasbeno izročilo, v katero pa zaradi zgodovinskih dejstev spadajo tudi madžarske pesmi in pesmi iz drugih slovenskih pokrajin. Imeli so na stotine, če ne tisoče nastopov po Sloveniji ter tudi po Evropi. Leta 1993 so celo gostovali pri izseljencih v Argentini in Urugvaju, leta 1998 pa skupaj s Folklorno skupino Beltinci na Japonskem.
»Marko banda je na današnji etnosceni na Slovenskem pomemben dejavnik. Je ena redkih etnoglasbenih skupin pri nas, ki načrtno gojijo čisto glasbeno izročilo svojega kraja, torej muziko, ki ni vezana na konkretnega avtorja, temveč predstavlja obdelano in prirejeno glasbo t. i. ljudskega repertoarja.
S tem Marko banda označuje in hote nadaljuje lokalno glasbeno tradicijo Prekmurja in vzdržuje kulturni profil svojega etničnega področja. S kakovostno izvedbo in bogatim programom ne le ohranja glasbeno izročilo Prekmurja, temveč tudi zavedno goji kontinuiteto v izročilu, tisto živo vez s preteklostjo, torej, ki je pomemben dejavnik današnje glasbene podobe dela Slovenije onkraj Mure,« pravi mag. Igor Cvetko z oddelka za muzikologijo s filozofske fakultete.
