Večer v znamenju orglic in harmonik (FOTO)
Kulturno društvo Mihaelov sejem iz Mengša ima kar dve glasbeni skupini, ki pogosto nastopata na dogodkih v občini in drugod. To sta Harmonikarski orkester, ki ga vodi glasbenik Robert Stopar, in skupina Sejmarji, na čelu katere je orgličar Marjan Urbanija. Skupini sta že večkrat pripravili skupni koncert, tokrat pa so v dvorani Župnijskega doma sv. Mihaela pripravili koncert, ki so ga naslovili Zvoki pomladi s harmoniko, citrami in orglicami.
Nastopila sta še citrar Tomaž Plahutnik in virtuoz, mojster na kromatičnih in diatoničnih orglicah Miro Božič. Predstavili so se še mengeški pritrkovalci, ki v dvoranah nastopajo z miniaturnimi zvonovi. Koncert je povezovala Barbara Božič. Vse niti pomladnih zvokov je prepletal Marjan Urbanija, ki je nekoč nastopal z Ansamblom Odmev, pozneje je bil vodja zasedbe Kosci, zdaj pa vodi skupino Sejmarji, v kateri so še sin Rok Urbanija na harmoniki, kitarist in pevec Hervin Jakončič ter basist Pavel Jerše. Znanilci pomladi vedno znova preženejo zimsko zaspanost, ko nežne cvetlice obarvajo naše okolje, seveda pa lahko to na svoj način stori tudi glasba, je bilo slišati pred začetkom koncerta.
Kot darilo mi jih je prinesel eden od stricev in tega magičnega trenutka se še danes spominjam z nostalgijo.
Birmansko darilo
Marjan Urbanija iz Loke pri Mengšu danes velja za enega najboljših slovenskih orgličarjev. »Prve orglice sem dobil pri dvanajstih letih za birmo, potem pa sem kar takoj poskušal zaigrati prve melodije,« je povedal Urbanija, ki je nekaj časa igral v Ansamblu Odmev, v katerem je pel Matija Cerar: »Z imenom orglice se na Slovenskem v narečjih označuje več glasbil, knjižno in strokovno pa pomeni ta izraz tovarniško izdelano glasbilo, ki ima v lesenem podolgovatem okviru številne piščali s kovinskim jezičkom. Sprva so bile orglice diatonične, to se pravi, da se je pri vdihu oglasil drug ton kot pri izdihu. Kdaj so zašle k nam, ni mogoče z gotovostjo trditi, vsekakor pa že v drugi polovici 19. stoletja. Pisatelj Janez Trdina v Spominih piše, da si je kot birmanec v Ljubljani ogledoval orglice na številnih sejmarskih stojnicah. Že od začetka pa tja do druge vojne so bile priljubljeno darilo fantičem za birmo, zato so jim ponekod rekli kar birmanske.«
Na koncertu Zvoki pomladi s harmoniko, citrami in orglicami smo slišali še enega orgličarja. To je Miro Božič, ki je prvič zaigral na orglice, ko mu je bilo osem let. »Kot darilo mi jih je prinesel eden od stricev in tega magičnega trenutka se še danes spominjam z nostalgijo,« pravi Božič. »Pozneje me je pot po glasbenih vodah vodila na nižjo glasbeno šolo, kjer sem končal izobraževanje iz teorije in trobente. Pa se je ta kaj kmalu umaknila moji prvi ljubezni. Nato sem začel preučevati ta mali inštrument in odkrivati neslutene možnosti, ki jih ponuja pri poustvarjanju glasbe.«
Nastopila sta še citrar Tomaž Plahutnik in virtuoz, mojster na kromatičnih in diatoničnih orglicah, Miro Božič.
Potrdil jih je Slavko Avsenik
Mengeške harmonikarje vodi Robert Stopar, ki je vrsto let nastopal s svojim ansamblom Stoparji, bil pa je tudi dolgoletni harmonikar v Folklorni skupini Mengeš, za katero je naredil tudi več glasbenih priredb. Poskrbel je za svoje naslednike, med njimi so tudi njegovi otroci in nečaki. Poučuje diatonično harmoniko v svoji glasbeni šoli in znanje prenaša na mlajše rodove. Za učence že več kot 25 let pripravlja glasbene priredbe in opravlja pionirsko delo na področju razvoja učnih metod za učenje tega glasbila po notah. Leta 2003 je v sodelovanju z organizacijskim komitejem v Planici pripravil tri avdioposnetke za 1173 harmonikarjev iz vse Slovenije, ki so takrat postavili svetovni rekord v hkratnem igranju. Posnetke je hotel preveriti, potrdil jih je sam Slavko Avsenik. Že več kot 14 let vodi Klub harmonikarjev Stopar. Redne tedenske vaje imajo v njegovih prostorih. Za klub pripravi vse glasbene priredbe. V Mengšu se že vrsto let pogosto pojavlja na prireditvah in proslavah, sam, z učenci ali klubom, ter poskrbi za prijetno razpoloženje. S klubom nastopa tudi vsako leto v Beljaku in zastopa občino Mengeš. Klub nastopa tudi na drugih srečanjih zunaj Mengša.
Poleg harmonik mengeškega orkestra ter orgličarjev Marjana Urbanije in Mira Božiča smo na koncertu lahko, kot rečeno, slišali še Tomaža Plahutnika, citrarja, glasbenega pedagoga in aranžerja. Citer se je učil pri Stanetu Modecu v Domžalah, izobraževal pa se je še na srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani ter na akademiji za glasbo. Bil je član Kamniških kolednikov in Ansambla Slovenija, od leta 2000 pa je tudi član Slovenskega citrarskega kvarteta. Deluje kot citrarski spremljevalec pevcem, kot so Marko Kobal, Matjaž Robavs, Nina Kompare Volasko, Markos Fink in Joži Kališnik. Izdal je samostojno zgoščenko ter več notnih zbirk priredb slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi ter popularnih skladb za citre.
»Ob pestrosti barv in dišav pomladnih cvetlic je vsekakor možno doživeti in občutiti tudi glasbeno pomlad,« so povedali glasbeniki, ki so v poldrugi uri posegli v zakladnico svetovne in slovenske glasbe vseh stilov, od opere do priljubljenih skladb narodno-zabavne glasbe.
