Velik uspeh srbsko-slovensko-črnogorsko-makedonske koprodukcije v Locarnu

Glavno nagrado, zlatega leoparda, je na 76. festivalu v Locarnu prejel film iranskega režiserja Alija Ahmadzadeja z naslovom Mantagheye bohrani (angleški naslov Critical Zone). Ahmadzadeja so iranske oblasti pred festivalom pozvale, naj filma o prekupčevalcu mamil iz Teherana v Locarnu ne pokaže, festivala sam ni smel obiskati. Za mednarodno koprodukcijo Stepne je nagrado za najboljšo režijo prejela v Kijevu in Berlinu živeča ukrajinska režiserka Maryna Vroda. Njen igrani film prikazuje podeželsko življenje v Ukrajini, daleč stran od vojne. S podelitvijo omenjenih nagrad in večino drugih odločitev so žirije v glavnem zadovoljile pričakovanja. Dobitnik nagrade za življenjsko delo je italijanski filmski producent Renzo Rossellini, sin slavnega režiserja Roberta Rossellinija. Skupaj so na festivalu prikazali 214 kratkih, eksperimentalnih, dokumentarnih in igranih filmov.

Posebno nagrado zeleni leopard, ki je namenjen filmom s poudarkom na okoljski tematiki, je prejela srbsko-slovensko-črnogorsko-makedonska koprodukcija Varuhi formule v režiji Dragana Bjelogrlića. Bjelogrlić je scenarij napisal z Vukom Ršumovićem in Ognjenom Sviličićem po resnični zgodbi o srbskem Černobilu, ki jo je v romanu Primer Vinča (2017) obudil Goran Milašinović. Film v koprodukciji produkcijske hiše Perfo so lani snemali tudi v nuklearnem reaktorju Instituta Jožef Stefan v Ljubljani, član mednarodne igralske zasedbe pa je tudi slovenski igralec Jurij Drevenšek. V filmu igrajo še Bjelogrlić, Predrag Manojlović, Alexis Manenti, Radivoje Bukvić, Lionel Abelanski, Ognjen Mićović, Anne Serra, Jeremie Laheurte in drugi. Film sklene pesem Put, ki sta jo skupaj ustvarila Magnifico in Konstrakta.

Film govori o nesreči leta 1958 v Vinči, zaradi katere bi lahko umrlo šest raziskovalcev. »Varuhi formule so predvsem zgodba o izjemni človeški humanosti, ki jo je navdihnilo resnično dogajanje iz leta 1958,« je o filmu zapisal režiser.

Potem ko je predsednik Jugoslavije Josip Broz - Tito 17. maja 1958 slovesno s pritiskom na gumb v okviru jugoslovanskih jedrskih sanj zagnal prvi raziskovalni jedrski reaktor Vinča pri Beogradu, se je še isto leto 15. oktobra v njem zgodila nesreča. Šest srbskih znanstvenikov je bilo izpostavljenih smrtonosnemu radioaktivnemu sevanju. Ker so se zavedali, da obsevanim v Beogradu ne bodo znali pomagati, so vseh šest takoj odpeljali na zdravljenje v pariško bolnišnico Fondation Curie. Zdravniki niso imeli druge izbire, kot da se odločijo za eksperimentalno zdravljenje, presaditev kostnega mozga. Tega so mladim raziskovalcem darovali prostovoljci, Parižani, ki so zaradi nevarnosti takšne operacije takrat tvegali tudi svoja življenja.