Veliki jubilej Elde Viler
Legendarna pevka Elda Viler letos praznuje ne povsem vsakdanji jubilej. Mineva namreč 60 let od njenega prvega nastopa, s katerim se je vse začelo in ki jo je popeljal na pot do številnih odrov doma, po Evropi in Avstraliji. Daljnega leta 1963 je s svojim neponovljivim glasom, zaradi katerega so jo poimenovali največja jugoslovanska pevka, začela pisati pevsko pot.
Tudi zanjo pa je nadvse zanimivo, da je že pred tem nastopom, ki ga sama sicer šteje za uradni začetek svoje kariere, z velikim uspehom nastopila v Srbiji. In ne kjer koli, ampak kar v znamenitem beograjskem Domu sindikata na prireditvi nadvse uspešnega podjetja Tomos. »Še danes se spomnim, da me je legendarni Mića Orlović najavil kot izjemno in šarmantno pevko iz Kopra, in doživela sem stoječe ovacije. Pa sem bila zelena začetnica, ki je komaj začela poklicno peti,« se spominja. Za ta nastop si je sama sešila obleko.
Odskočna deska
»To je bila čudovita obleka z naramnicami iz zelenega blaga, ki sem ga prinesla iz Trsta. V njej sem nato pela na prireditvi Sončna ura, kjer smo nastopili različni mladi talenti. Letos marca mineva šestdeset let od tega nastopa v Filharmoniji,« pove. Nastop je bil odskočna deska za mlado pevko. »Poziv na Sončno uro je prišel z Radia Koper. Jerica Cetin me je poslala, ona je bila najbolj zaslužna za to. Potem sem dobila ponudbo za hotel Slon, za bar. Bodoči mož je bil pri vojakih, sama sem prišla v Ljubljano in tako se je vse začelo. Od tam je šlo samo navzgor, zgodila se je Popevka in tako naprej. Na Sončni uri sem kot prvega skladatelja spoznala Atija Sossa. Prišel je na vajo in mi čestital. Vprašal me je, ali bi zapela kakšno njegovo skladbo. Nato so prišli Jure Robežnik, Mojmir Sepe, Boris Kovačič … S Filharmonijo je bil povezan tudi moj pokojni mož, ki je kot producent snemal simfonične orkestre. Tam sem pozneje večkrat pela,« se spominja 78-letnica. Nikoli si ni mislila, da bo šest desetletij pozneje še stala na odrih, tudi na tistem, kjer se je njena kariera začela.
»Besedilo pesmi Le zakaj, zakaj sem dobila le štiri dni prej. Imela sem tremo in za vsak primer sem na oder vzela s seboj list s tekstom. Znala sem namreč le italijanski tekst, slovenskega ne. Po nastopu so me še kar precej časa spraševali, ali sem jaz tista, ki je pela z listkom,« se v smehu spominja glasbena umetnica, ki pred velikim jubilejem nima treme. »Čutim strahospoštovanje. Zaradi bolezni. Poleg tega danes težje pojem nekatere zahtevnejše. A kljub temu gre. Nekatere pesmi, ki sem jih pela, so precej zahtevne, a ostajajo. Zdaj jih pojejo mladi, kar me zelo veseli. Je pa zanimivo, da imajo ljudje še vedno najraje originale,« pravi. Na odru jo bo spremljalo nekaj mlajših gostov, a njihovih imen še ne želi izdati.
