Vesna je stara 70 let, a še vedno mlada. Zanjo so pripravili razstavo

Letos zaznamujemo 70-letnico Vesne, enega najbolj priljubljenih slovenskih filmov, ki so ga posneli in v kinematografe poslali leta 1953. Vesna je prva slovenska filmska romantična komedija, glavno besedo ima ljubezenska zgodba. Ob 70-letnici uspešnice so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pripravili razstavo in jo naslovili Vesna – še vedno mlada. Odprli so jo včeraj, na ogled pa bo vse do 20. aprila 2024. Avtor razstave je Miha Mali (NUK), strokovni sodelavec pa dr. Miran Zupanič.

Poklon Mateju Boru

Film je navdušil gledalce, v Sloveniji je bil kar dobri dve desetletji najbolj gledana komedija domače izdelave. Je tudi prvi slovenski film, ki ga je opazila tujina. Zunaj takratne Jugoslavije so ga predvajali v sedmih državah. Njegovi ustvarjalci so pri oglaševanju in distribuciji uporabili sodobne prijeme, organizirali so filmske turneje in uradne tiskovne konference, osrednji igralci pa so v lokalnem okolju postali prave filmske zvezde.

Vesna je delo režiserja Františka Čapa (1913–1972), ki spada v krog najpomembnejših filmskih ustvarjalcev na Slovenskem. Njegovi režijski prvenci so še danes predmet strokovnih raziskav. »Z razstavo o vedno mladi Vesni se poklanjamo Mateju Boru (1913–1993), avtorju filmskega scenarija,« pravijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. »V bogati Borovi zapuščini, ki je v Rokopisni zbirki NUK, je shranjeno tudi njegovo ustvarjanje za film Vesna. Na razstavi je poleg gradiva iz NUK na ogled še gradivo iz Slovenske kinoteke in Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.«

Prvovrsten dosežek

V osrednji slovenski knjižnici pravijo, da je leta 1953 v slovenske kinematografe prišel peti slovenski celovečerni igrani zvočni film in prva slovenska romantična filmska komedija Vesna režiserja Františka Čapa: »Z njim je slovenska filmska produkcija stopila na pot novega in lahkotnejšega žanra. Glede na odsotnost filmske tradicije pri nas se je ta premik zgodil sorazmerno zgodaj.«

»Slovenci smo se v filmsko ustvarjanje vključili razmeroma pozno, zametki igranega filma so se začeli v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Skoraj dvajset let pozneje, šele po drugi svetovni vojni, smo ustvarili prvi zvočni igrani film. Infrastrukturo, ki je omogočala snemanje izvirnih slovenskih koprodukcijskih filmov, pa smo vzpostavili v petdesetih letih prejšnjega stoletja.«

Vesna še vedno velja za prvovrsten dosežek slovenske kinematografije. Režiser je v Čachovicah na Češkem rojeni František Čap (1913–1972), ki je posnel kar šest slovenskih filmov. S ciklom treh komedij, Vesna (1953), Ne čakaj na maj (1957) in Naš avto (1962) je za vedno spremenil našo filmsko krajino.

Vesna je z vidika zgodovine slovenske kinematografije še posebno zanimiva, saj je scenarij zanjo napisal Matej Bor, eden najbolj znanih slovenskih partizanskih pesnikov. NUK hrani raznovrstno Borovo gradivo, njegova zapuščina v Rokopisni zbirki pa odstira še bistveno več – tudi vrsto zanimivih pripetljajev ob nastajanju scenarija, vključno z Borovim zapletenim odnosom z režiserjem filma.

Opazila ga je tujina

Produkcija filmov je bila v času realnega socializma in v prvih letih po drugi svetovni vojni ideološko močno zaznamovana ter pod velikim političnim nadzorom. Produkcijo Vesne je imelo v rokah podjetje Triglav film, njeno načrtovanje pa je bilo za filmske snovalce vse od začetka velika neznanka. Nihče namreč ni mogel predvideti, kako bo film sprejela javnost.

A na veliko presenečenje ustvarjalcev je doživel velik uspeh. Samo v času prvega predvajanja v slovenskih kinematografih si ga je ogledalo 95.000 ljudi, rekord gledanosti komedij domače izdelave pa je obdržal dve desetletji. Gledalci so ga sprejeli, ker je to film o odraščanju in srednješolski ljubezni, ki se ni pustila ukalupiti v tedanjo realsocialistično stvarnost.

Prisrčna zgodba o Samu, Sandiju in Krištofu, treh dijakih, ki jih skrbi matura iz matematike, in o profesorju matematike Cosinusu ter njegovi hčerki Janji (Vesni) je prekipevala od mladostne energije in nagajivih burk. Odstopala je od takratne ideološke in politične sivine, vendar to ni bil disidentski film. Vesna je ob predvajanju doživela izjemen uspeh ter velik odziv tudi v takratnih slovenskih medijih in strokovni javnosti. Vsestransko navdušenje so nadgradile tudi prejete nagrade. V več segmentih je bil nagrajen na prvem Festivalu jugoslovanskega filma v Pulju (1954).

»Vesna je tudi prvi slovenski film, ki ga je opazila tujina. Zunaj takratne Jugoslavije je bil distribuiran v sedmih državah. Pomemben razlog za to je, da so njegovi ustvarjalci že takrat uporabljali sodobne, že kar hollywoodske prijeme pri oglaševanju in distribuciji; vse od medijskega promoviranja osrednjih igralcev, ki so vsaj v lokalnem okolju postali prave filmske zvezde, pa do organiziranih filmskih turnej in uradnih tiskovnih konferenc. Morda je tudi zato po 70 letih Vesna še vedno mlada,« so še povedali v NUK.

Vesna je torej stara 70 let, 7. decembra pa je minilo tudi 110 let od rojstva češkega režiserja Františka Čapa.