VIDEO: Leto dni od smrti legende: Verjemite v ljubezen, ljubezen je vse

Pred dnevi so oboževalci junaka letošnjega Wimbledona, teniškega asa Novaka Đokovića, na instagramu lahko prisluhnili, kako skupaj z dalmatinsko klapo v nekem lokalu na Korčuli prepeva: »A kad mi dođeš ti, i osmijeh vratiš mi, sva patnja i bol, života mog će proč …« Danes mineva leto dni, kar je velikan hrvaškega glasbenega prizorišča Oliver Dragojević izgubil boj s hudo boleznijo, a njegove pesmi tudi po njegovi smrti živijo naprej.

Nadarjen, izjemen, skromen

Smrt dalmatinskega trubadurja je odmevala po vsem svetu. O njej so poročali sloviti New York Times, Las Vegas Sun, Daily Mail. Dežele nekdanje Jugoslavije, ki so živele z Oliverjevo glasbo, tudi Slovenijo, so preplavile solze njegovih oboževalcev. Še ko so pevčevi posmrtni ostanki že pluli iz Splita proti njegovemu rojstnemu kraju Vela Luka na Korčuli, marsikdo ni mogel verjeti, da je glas, ob katerem so se rojevale ljubezni, prebolevale žalosti in se odvijali najlepši življenjski trenutki, za vedno zamrl.
Oliver Dragojević je bil izjemen glasbenik. Melodije, ki jih je prepeval, so bile spevne, besedila življenjska, za mnoge pesmi je glasbo in besedilo napisal sam. Zmagoval je na festivalih in polnil koncertne dvorane. Nastopal je po vsem svetu, v Tokiu, Moskvi, med drugim so mu ploskali v prestižnih newyorškem Carnegie Hallu, londonskem Royal Albert Hallu, pariški Olympii in operni hiši v Sidneyju. Glasbenih nagrad in priznanj je prejel toliko, da bi potrebovali dodatno stran, da bi jih lahko vse našteli. A njegov bleščeči glasbeni talent ni bil edino, zaradi česar so ga imeli ljudje radi. »Preprost je bil, nikoli ni kompliciral. Imel je lastnost, ki je nisem srečal pri nikomer drugem, in to je, da se niti en njegov stavek ni začel z jaz. Nikoli ni rekel, da je imel super koncert, ampak 'imeli smo koncert, bilo je super, publika je super prepevala',« se glasbenika spominja pevec Zlatan Stipišić - Gibonni, njegov dobri prijatelj.

Najraje doma

Čeprav je videl ogromno sveta in so mu bila odprta vrata v najbolj prestižne kroge, je bil najbolj srečen, kadar je bil doma, v svoji lepi Dalmaciji. Družina mu je ogromno pomenila. V medicinsko sestro in poznejšo ženo Vesno, se je zaljubil pri 26 letih in njegova največja ljubezen je ostala vse do konca. Paru so se rodili trije sinovi, Dino (1975) ter dvojčka Damir in Davor (1978). »Nimam treh, ampak štiri otroke,« se je nekoč pošalila Vesna. »Ko Oliver vstane, in navadno to stori veliko pozneje kot jaz, vpije: 'Žena, daj mi kaj za obleči. Sledijo 'kaj za jesti', pa 'plačaj račune' in 'prosim, nesi tista pisma na pošto'.« Vesna, s katero sta bila poročena 44 let, je pustila svoj poklic, da bi bila gospodinja, skrbela je za sinove in Oliverja nikoli ni spremljala na turnejah po Avstraliji, Ameriki in Evropi. »Srečen sem, da imam tako dobro ženo, ki me po vsakem potovanju pričaka s tistim, kar imam najraje, krožnikom domače juhe. Nihče ne kuha bolje od moje Vesne. Jaz jo razveselim s parfumom, ki ga je naročila. Sem človek starih navad, ki uživa v malih stvareh, toplini doma, ženi, otrocih, vnukih …« je pred leti o svojem družinskem življenju povedal pevec. Par je imel šest vnukov, zadnji, Marko, se je rodil mesec dni po Oliverjevi smrti.

Tik pred nastopom še lovil ribe

Poleg družine in glasbe je bila njegova velika ljubezen morje. Oboževal je Dalmacijo in Dalmatince, ki jih je opisoval kot odprte in duhovite. Redno se je vračal v svoj rojstni kraj, najprej na obisk k starim staršem in staršem, pozneje v hišo, ki si jo je postavil. Morje je bilo v njegovih mislih, srcu in pesmih. »Morje, morje, kaj je to v tebi, da te ima človek raje od življenja,« se je spraševal v pesmi, ki jo je posvetil veliki modrini. K morju se je zatekel, ko je potreboval mir ali za zabavo. Včasih je na Veli Luki 20 minut pred nastopom še lovil ribe. Pohitel je domov, si umil roke in bil pravočasno, rad je bil točen, na odru.

Da ima raka na pljučih, je izvedel avgusta 2017. Na pogrebu prijatelja, glasbenika Remija Kazinotija, je padel skupaj. Kljub diagnozi in kemoterapijam, ki s sledile, je do zadnjega dne našel čas ne le za družino in prijatelje, temveč tudi za svoje glasbene oboževalce. S svojo skupino Dupini je bil nenehno v stiku, saj je bil prepričan, da se bo še vrnil na oder. »Dneve preživljam doma, kjer pojem in igram. Veste, zjutraj vstanem, vzamem kitaro in začnem igrati in tako po ves dan. Ni mi težko, na to gledam kot na neko vrsto rekreacije,« je dejal nekaj mesecev pred smrtjo.
Zadnjič je nastopil 16. oktobra 2017 v Splitu – koncert Vjeruj u ljubav je organiziralo lokalno društvo za boj proti raku, imenoval pa se je po njegovi uspešnici, ki jo je tudi zapel, da bi sporočil svetu najpomembnejše: verjemite v ljubezen, ljubezen je vse.