V SLOVO
VIDEO: Umrl je legendarni glasbenik, dvakrat je nastopil tudi v Ljubljani
Slovo ameriškega jazzovskega pianista Cecila Taylorja.
Odpri galerijo
FOTO: iStock
V 90. letu starosti je v četrtek umrl legendarni ameriški jazzovski pianist Cecil Taylor. Bil je znan po ritmično nabitem in izredno ekspresivnem igranju, kompleksnih, zahtevnih skladbah in dolgih improvizacijah. Z majhnimi zasedbami ali kot solistični pianist je gostoval po vsem svetu, dvakrat je nastopil tudi v Ljubljani. Novico o glasbenikovi smrti je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP v petek sporočil njegov zastopnik Adam Wilner, a vzroka smrti ni navedel.
Taylor se je rodil leta 1929 v New Yorku, kjer je študiral glasbo. Razvijal se je pod vplivom Dava Brubecka, Duka Ellingtona in Horaca Silverja. Od sredine 50. let preteklega stoletja je igral v manjših skupinah. Leta 1956 je glasbeni svet osupnil s svojim prvim albumom Jazz Advance, v katerem je divje preletaval na videz neskladne akorde in spajal nezdružljive ritme, piše AFP.
Skupaj s saksofonistom Ornetteom Colemanom je utrl pot svobodnemu jazzu, danes velja za enega njegovih najvidnejših predstavnikov.
Klavirja ni uporabljal le kot vira tonov, temveč mnogokrat tudi za efekte, značilne za tolkala. Gostoval je po vsem svetu z majhnimi zasedbami ali kot solistični pianist.
Leta 1978 je nastopil pred ameriškim predsednikom Jimmyjem Carterjem. Ta je po pisanju AFP po koncu glasbenikovega nastopa pristopil k njemu, se rokoval z njim in mu rekel, da še nikoli ni videl nikogar tako igrati klavirja. Izdal je več ducatov albumov, nazadnje leta 2009 album z naslovom The Last Dance.
Zanimal se je tudi za balet in sodobni ples. Med drugim je leta 1979 napisal glasbo za balet Tetra Stomp: Eatin' Rain in Space, v katerem je nastopil tudi Mihail Barišnikov.
V letih 1976 in 1987 je nastopil tudi v Ljubljani.
Taylor se je rodil leta 1929 v New Yorku, kjer je študiral glasbo. Razvijal se je pod vplivom Dava Brubecka, Duka Ellingtona in Horaca Silverja. Od sredine 50. let preteklega stoletja je igral v manjših skupinah. Leta 1956 je glasbeni svet osupnil s svojim prvim albumom Jazz Advance, v katerem je divje preletaval na videz neskladne akorde in spajal nezdružljive ritme, piše AFP.
Skupaj s saksofonistom Ornetteom Colemanom je utrl pot svobodnemu jazzu, danes velja za enega njegovih najvidnejših predstavnikov.
Klavirja ni uporabljal le kot vira tonov, temveč mnogokrat tudi za efekte, značilne za tolkala. Gostoval je po vsem svetu z majhnimi zasedbami ali kot solistični pianist.
Leta 1978 je nastopil pred ameriškim predsednikom Jimmyjem Carterjem. Ta je po pisanju AFP po koncu glasbenikovega nastopa pristopil k njemu, se rokoval z njim in mu rekel, da še nikoli ni videl nikogar tako igrati klavirja. Izdal je več ducatov albumov, nazadnje leta 2009 album z naslovom The Last Dance.
Zanimal se je tudi za balet in sodobni ples. Med drugim je leta 1979 napisal glasbo za balet Tetra Stomp: Eatin' Rain in Space, v katerem je nastopil tudi Mihail Barišnikov.
V letih 1976 in 1987 je nastopil tudi v Ljubljani.
