Violončelist z dušo in srcem
Vse skupaj se je začelo, še preden je Ljubljančan Bernardo Brizani dopolnil pet let, kmalu pa njegovega talenta ni bilo mogoče spregledati. Že pri šestih letih je nastopil kot solist z orkestrom glasbene šole Moste-Polje v Viteški dvorani Križank, sedemleten pa je zmagal na mednarodnem tekmovanju v Italiji in imel svojo prvo koncertno turnejo v Benetkah, na Dunaju in v Salzburgu.
Pri 28-letniku je glasba položena v zibelko in predstavlja že tretjo generacijo, ki nadaljuje glasbeno pot. Njegov ded je Uka Brizani, znani trobentač in dirigent revijskega orkestra RTV v Prištini, oče Imer Traja Brizani pa je kitarist, nekdaj član skupine Amala, skladatelj in diplomirani muzikolog, ki je nastopal z Big Bendom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija.
O svoji odločitvi za tovrstno pot nam mladi glasbenik takole pojasni: »Res smo znana glasbena družina, toda ali se odločiš za poklicno smer umetnika v tej smeri, je pa stvar posameznika. Pri nas doma nikoli ni bilo nobene prisile, da bi moral kar koli početi prav na tem področju. Mama je predlagala za oba sinova pridobitev osnovne izobrazbe na področju glasbe. Starejši brat je ubral pot strojnega inženirja in ekonomista in je zelo uspešen v svojem poklicu, jaz pa umetniško smer, kot vidite po rezultatih in dogodkih.«
Ravno danes, na dan izida našega časopisa, ga lahko vidite v Ljubljani, saj bo v Križevniški cerkvi zaigral z Moskovskim komornim orkestrom Musica Viva. Ob povabilu na koncert nam navdušeno pove: »Pričakujete lahko izvrstne moskovske soliste in vrhunskega dirigenta, pianista in violončelista gospoda Rudina.
Za koncert na Festivalu Ljubljana je Rudin izbral tehtno premišljen program, ki povezuje štiri skladateljska imena ruske pozne romantike: Čajkovskega, Glazunova, Glièra in Davidova. Kot kontrast ruskim glasbenim biserom bo na koncertu tudi priljubljena skladba Kol Nidrei za violončelo in orkester nemškega skladatelja Maxa Brucha, ki jo bom izvedel z orkestrom Musica Viva.«
