OBLETNICA

Vse poletne uspešnice so napisali pozimi

Kingstoni so četrt stoletja delovanja proslavili s serijo petih koncertov. Še vedno radi igrajo zdaj že ponarodelo uspešnico Cela ulica nori.
Fotografija: Takole so bili videti leta 1994, ko so šele začenjali skupno glasbeno pot.
Odpri galerijo
Takole so bili videti leta 1994, ko so šele začenjali skupno glasbeno pot.

Letos mineva četrt stoletja, odkar je na slovensko glasbeno prizorišče pridrvela skupina Kingston. Petindvajsetletnico delovanja so proslavili v glasbenem slogu, s koncerti, a namesto za enega velikega so se raje odločili za pet manjših. »V nasprotju s 15-letnico skupine, ki smo jo zaznamovali s koncertom v Križankah, in ob dejstvu, da smo v vseh teh letih stalno prisotni na vseh koncertnih prizoriščih po Sloveniji, se nam je zdelo bolj primerno in prav, da naš 25. rojstni dan praznujemo s publiko, ki nam je zvesta in nas spremlja ves ta čas, hkrati pa je stik z njo glede na različne kraje in ambient nekako bolj pristen in poseben,« pojasnjuje pevec Reno Čibej. Skupino poleg njega sestavljajo še pevec in basist Dare Kaurič, Zvone Tomac na klaviaturah, kitarist Dejan Dimec in bobnar Klemen Ogrizek.

Žur do jutranjih ur

Njihova nedvomno največja uspešnica je pesem Cela ulica nori. Ta je letos stara že 21 let, a jo fantje še vedno pridno igrajo na vsakem koncertu. »Ulice se še nismo naveličali,« se zasmeje Reno. »Običajno jo na koncertih igramo zadnjo. Je resnično ponarodela. Vedno znova nas preseneča dejstvo, da jo poznajo tudi vsi tisti, ki ob njenem nastanku še niso bili niti rojeni,« dodaja. Poslušalci so se zaljubili še v vrsto njihovih skladb, ena njihovih večjih uspešnic je Luna nad obalo, priljubljene pa so tudi novejše skladbe Mi delamo galamo in Danes je moj dan. Ponosni so, da so ena redkih domačih skupin, ki jim na koncertih uspeva narediti zabavo izključno s svojimi skladbami. Ob svoji glasbi pa se znajo pozabavati tudi sami. »Vnukov, ki bi jim prepevali naše pesmi, še nimamo, imamo pa otroke, a ti so v glavnem že odrasli, zato uspavanke odpadejo. Seveda pa v družbi prijateljev ali na kakšni interni zabavi zapojemo v živo par naših uspešnic in popestrimo dan zaključeni družbi ob različnih dogodkih in praznovanjih,« pojasni Reno. Njihovi najbolj zabavni komadi pa so, zanimivo, nastali v depresivnem vzdušju. »Res je, vse poletne uspešnice so nastajale pozimi (smeh). Predstavljaj si, da nisi ljubitelj snega in smučanja in se čez zimo zadržuješ v Idrijski kotlini. Brrr, mraz, kratek dan, logično, da hrepeniš po soncu, morju ... In če ti časovno ne znese, o tem pač napišeš pesem,« se zasmeje.

Zamudili na zmagovalni oder

Skupina je nastala spontano, člani pa si niso niti predstavljali, da bodo skupaj igrali toliko let. »Začelo se je v Idriji, ko smo v placu (stari rudniški dvorani v Idriji) preigravali reggae uspešnice naših idolov – Inner Circle. S prvo avtorsko skladbo, pravzaprav priredbo skladbe Only you dua Yazzo, smo prvič nastopili na televiziji, in sicer v oddaji Stojana Auerja Poglej in zadeni. Od tam je šlo samo še navzgor,« se spominja. »Ko smo začenjali, seveda nihče ni pomislil na tako dolgi rok trajanja.
Zabavna peterica je redno vabljena na absolvente in druge dogodke, kjer se pričakuje dober žur.
Zabavna peterica je redno vabljena na absolvente in druge dogodke, kjer se pričakuje dober žur.
Vse skupaj smo vzeli bolj za hobi. Ko pa so se začele stvari odvijati zares, zmage na festivalih, glasbene nagrade in število koncertov, ki jih je bilo vsako leto več, smo začutili, da se nam sanje uresničujejo,« dodaja Dare. Prvi odmevnejši nastop so imeli leta 1996 na festivalu Melodije morja in sonca (MMS), ko so kot novinci zmagali s pesmijo Ko bo padal dež. Zmage sploh niso pričakovali in so zato malce zamudili na oder, ko so jih poklicali. MMS ima v zgodovini skupine poseben pomen. »Že leto prej smo se prvič predstavili na MMS s skladbo Greva na morje, toliko, da smo občutili ta občutek sodelovati na festivalu, in očitno nam je bilo zelo všeč, saj smo potem na MMS nastopili še kar štirikrat. Leta 1998 smo zmagali s Cela ulica nori, leta 2002 pa s skladbo Hotel Modro nebo,« pojasni Dare.

Složni od začetka

Danes so v skupini še vedno trije ustanovni člani. To je za skupne, še posebno uspešne, nekaj izjemnega – uspeh namreč pogosto pokvari odnose in člane spre. Kako jim uspeva, da ostajajo tako složni? »Skupaj ostajamo, ker se vidimo samo na nastopih, potem pa gremo vsak po svoje (smeh). Uspeh nas gotovo ni pokvaril. Po toliko letih skupaj se tako dobro poznamo, da vemo, kako funkcioniramo, predvsem pa, kakšne sposobnosti ima vsak od nas, kaj se od njega pričakuje in kakšno vlogo ima v bendu. Kot pri drugih skupinah tudi tu lahko nastanejo določene dileme, različna mnenja in pogledi na določene stvari. Tovrstne konflikte po navadi rešujemo na odprt način, s komunikacijo, in iščemo rešitve v dobro celotnega banda,« pravi Reno. »Imamo tudi to srečo, da smo nastali v času, ko je bila glasba in z njo glasbeniki bolj spoštovana. Kljub manj radijskih, teve postaj je imela glasba več medijske pozornosti in zato več nastopov, to pa je tisto, česar si želi vsak pravi glasbenik. Ni namreč nekega posebnega užitka nastopati sam zase v sobi, moraš ven, med ljudi, na odre. Tudi zato danes glasbeniki v novonastalih skupinah igrajo v več zasedbah hkrati, da potešijo lakoto po nastopanju v živo, to pa posledično prinaša manj stalnih, zares uspešnih zasedb,« meni Dare.
Leta 1996, dan potem, ko so zmagali na festivalu MMS. FOTOGRAFIJE: OSEBNI ARHIV
Leta 1996, dan potem, ko so zmagali na festivalu MMS. FOTOGRAFIJE: OSEBNI ARHIV

Eden s paličnjaki, drugi s salamami

Kingstoni so skupina, za katero velja, da naredi dobro zabavo, kjer koli se pojavi, člani pa so tudi po 25 letih nastopanja polni energije. Kako jim to uspeva? Vadijo jogo, meditirajo, obiskujejo fitnes? »Posebnih vaj ni potrebnih, z leti pa nam vedno več pomeni, da je poskrbljeno za razmere za dobro zabavo, od prihodov, sprejema, backstagea, pogostitve, ozvočenja, skratka, da je vse tako, kot mora biti. Z večino organizatorjev, ki so prav tako v tem poslu že dolgo, nimamo nobenih težav, še vedno pa se najde kdo, ki temu ni kos, in v takih razmerah je včasih dosti težje delati,« pojasni Reno. Seveda ima vsak član svoj ventil za sprostitev, sogovornika imata denimo vsak svoj ne najbolj običajni hobi. Dare se ukvarja z gojenjem paličnjakov. »Z njimi me je okužil naš bobnar Klemen, ki je prav doktoriral iz paličnjakarstva, haha ... No, on ima zdaj druge obveznosti, pa je štafetno palico prepustil meni. V najboljšem času sem jih imel tudi po 40, 50, malo so se gužvali, ampak jim ni bilo hudega,« se zasmeje. »Moj manj običajni hobi je ocenjevanje salam; vsako leto s prijatelji priredimo ocenjevanje salam po amaterskih kriterijih in na koncu podelimo nagrade. Večkrat je bil z mano v komisiji Gojmir Lešnjak - Gojc. Obvezen zaključek ocenjevanja je zabava s prijatelji v družbi vina in glasbe,« sklene Reno. 
Na snemanju videa Mi delamo galamo iz 2014.
Na snemanju videa Mi delamo galamo iz 2014.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije