Z zvezdnikom niso smeli vzpostaviti očesnega stika
Timothee Chalamet je postal novi ljubljenec filmskega občinstva. Očaral je s čustveno ranljivostjo, ki jo izžareva na filmskem platnu, zasebno pa daje vtis nekoliko smešnega in sramežljivega mladeniča z nalezljivim nasmehom. »Čudovito je imeti predstavnika generacije Z, ki se zdi iskreno prijeten, in nam je lahko za zgled,« so nad ameriškim zvezdnikom navdušeni njegovi oboževalci.
A čeprav je njegov igralski talent neizpodbiten, ne nazadnje si je že pri 22 prislužil nominacijo za oskarja za najboljšega igralca, se začenja dozdevati, da je morda še boljši igralec, kot je svet mislil. Zdi se, da je vse preslepil s svojim videzom prijetnega, prijaznega fanta, v resnici naj bi bil neznosna diva, s katero ne sme nihče, ki je na lestvici pod njim, vzpostaviti očesnega stika. Tako vsaj pravijo nekateri, ki so z njim sodelovali pri snemanju biografskega filma o Bobu Dylanu. Mimogrede: pri filmski biografiji kot izvršni producent sodeluje tudi legendarni kantavtor.
22 LET je imel, ko si je prislužil nominacijo za oskarja za najboljšega igralca.
Vzvišen. Daje ga preganjavica. Egocentričen. S takimi občutki o Chalametu so nekateri pretekli mesec zaključili snemanje filma, v katerem se je 28-letnik pod režijsko taktirko Jamesa Mangolda (Hoja po robu) prelevil v Dylana.
»Bil je megaparanoičen. Z njim nismo smeli vzpostaviti očesnega stika, niti se mu nismo smeli predstaviti,« je dejal eden iz snemalne ekipe in se spomnil incidenta, kako se je zvezdniku pred očmi kar rdeče obarvalo od besa, ko ga je med fotografiranjem sončnega mrka v objektiv slučajno ujela pomočnica produkcije. Varnostnik ji je moral po njegovih navodilih nemudoma vzeti telefon in izbrisati fotografije, v roku še ne 20 minut pa so po elektronski pošti vsi dobili precej ostro napisano sporočilo, češ da je vsem prepovedana uporaba mobilnika v bližini glavne zvezde filma.
»Omenjena pomočnica se je na smrt bala, da jo bodo odpustili,« je povedal vir in dodal, da so varnostniki zastraševali vsakogar, ki je v igralčevi bližini uporabil mobilnik, tudi če je bilo to nujno za službo in nadaljnji potek snemanja.
Preziral nadomestne igralce
Chalamet je sovražil, če ga je kdo opazoval med vajami, zlasti naj bi preziral nadomestne igralce, ki so pomagali pred začetki snemanj, da so na prizorišču nastavljali ravno pravo osvetljavo. »Mar mu ni za nikogar drugega kot zase,« pravijo viri in še, da se je to zlasti izrazilo, ko si je v zadnjem trenutku prilastil prikolico s toaletnimi prostori. A Timotheeja ni brigalo, da so se pred drugimi stranišči vile dolge vrste – tedaj je bilo na prizorišču 120 stranskih igralcev in statistov ter več kot 150-glava snemalna ekipa.
Iz produkcijske ekipe so se na nič kaj laskave besede o glavnem igralcu odzvali, da je trditev o prepovedi očesnega stika le natolcevanje, niso pa zanikali prepovedi o fotografiranju na snemanju, češ da je to že »ustaljena praksa. Če kdo med službo fotografira sončni mrk, to ni profesionalno, zaradi tega bi se lahko ustavila vsa produkcija.«
Hollywoodski igralec ni edini, ki je skrbel za neprijetno delovno ozračje. Več kot levji delež k temu naj bi dodal tudi režiser, pod taktirko katerega je cvetelo »eno najbolj sovražnih, toksičnih in krutih snemalnih prizorišč«. Čez skoraj vsakogar naj bi grdo pljuval (razen čez Timotheeja, ki ga je koval v deveta nebesa), besedna zloraba pa se je menda v nekem trenutku prevesila celo v fizično, ko je grobo odrinil pomočnika produkcije. A kljub več pritožbam, s katerimi so se iz snemalne ekipe obrnili na produkcijo, se Mangoldovo vedenje ni izboljšalo. Iz tega naj bi se menda celo norčeval, prepričan, da mu tako ali tako nihče in nič ne more.
»Stanje se je nekoliko izboljšalo, ko su mu požugali naravnost iz filmskega studia, a ta mir je trajal morda kak teden dni. Nato pa vse po starem.«
Iz produkcijske družbe Searchlight Pictures, ki bdi nad prihajajočim filmom, so se oglasili, da so vse te obtožbe močno pretirane. Vseeno pa so priznali, da so med snemanjem nastale določene vprašljive interakcije, ki pa so jih nemudoma naslovili.
