Za prihodnost festivalov se ni treba bati

Poletje se je poslovilo, z njim pa tudi glavnina letošnjih festivalov − do konca leta sta napovedana še dva − in ko na Televiziji Slovenija še lahko spremljamo posnetke s tovrstnih večerov na Ptuju, kjer se je odvil 50. festival, najstarejši in najimenitnejši pri nas, nekateri še podoživljajo občutke, ki so jih prevevali ob poslušanju nagrajenih viž preteklih let. Žal je bil predstavljen le delček teh, saj je bilo vsako leto podeljenih več nagrad, povprečno po pet. Nekateri nagrajeni ansambli ne obstajajo več, žal pa nekaterih še vedno aktivnih zaradi drugih obveznosti na Ptuju letos ni bilo.


Ptujska organizatorja, družba Radio-Tednik Ptuj in njen direktor Drago Slameršak, obljubljata, da letošnji jubilejni festival ni bil zadnji. V ta namen so na Ptuju pripravili okroglo mizo, na kateri so organizatorji, avtorji in izvajalci razglabljali o številnih dilemah, ki se porajajo pri organizaciji festivalov, a razšli so se optimistični, da se za njihovo prihodnost ni treba bati. Res bi morala nekaj narediti država in že mlajšim generacijam vcepiti več ljubezni do domače glasbe, ki je naša avtohtona, kar je na Ptuju izpostavil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in organizatorjem ter številnim privržencem namenil nekaj spodbudnih besed. Ne nazadnje se je ta glasbena zvrst uveljavila tudi v širšem evropskem glasbenem prostoru, zato se je ne bi smeli sramovati.
Na Ptuju so začeli do abrahama odštevati že leta 2015, ko so predstavili ansamble, ki so tam tekmovali v obdobju med letoma 1969 in 1979, in smo slišali uspešnice, ki jih poznamo še danes. Ker je ravno tisto leto preminil legendarni Slavko Avsenik, so en večer posvetili njemu v spomin, viža prvega desetletja pa je postala skladba Tebi, Slovenija, v izvedbi ansambla Slovenija. Ker omenjeni ansambel, poznan po zvenu citer, na katere igra Cita Galič, ustanovil pa ga je njen mož Jože Galič, tudi priznani glasbenik in avtor številnih nagrajenih viž drugih ansamblov, ne obstaja več, sta Cita in Jože na letošnji prireditvi omenjeno vižo izvedla na odru ptujskega festivala z ansamblom Zeme. Festivalski večer drugega desetletja, iz obdobja 1979–1988, se je končal z zmagovalno pesmijo Mi mejaši smo pajdaši, ki sta jo leta 2016 na Ptuju odpela Vinko Šimek (Jaka Šraufciger) in Martin Sagner - Dudek. Letos je obema bolezen žal prekrižala načrte, da bi prišla na Ptuj, vižo pa so izvedli člani ansambla Pajdaši. Tretji večer spominov, v katerem smo slišali najlepše in nagrajene viže iz obdobja 1989–1998, se je začel z legendarno pesmijo ansambla Fantje z vseh vetrov Te domače viže. Ta skladba je postala naj viža 50-letne zgodovine festivala in je uvodna viža nasploh, najbolj razveseljivo pa je, da so se Fantje z vseh vetrov na Ptuju spet zbrali v prvotni, originalni zasedbi. Poslušalci so za vižo tretjega desetletja izbrali pesem Po haloških gričih v izvedbi Štajerskih baronov. Viža četrtega desetletja, izbrana med vsemi, ki smo jih slišali in so bile najlepše med letoma 1999 in 2008, je postala Nisem pozabil, ki so jo izvedli Mladi Dolenjci, viža zadnjega desetletja pa Ko polko urežem Ansambla Vikend.