Za vlogo ne bo stradala!
JENNIFER Lawrence je bila stara komaj 22 let, ko se je s filmom Igre lakote že ustoličila kot akcijska (super)junakinja. S tem sicer ni orala ledine, pred njo so igralke že upodabljale glavne like v akcijskih uspešnicah - denimo Sigourney Weaver v Osmem potniku in Angelina Jolie kot Lara Croft -, a to je bila prej izjema kot pravilo. »Akcijski heroji so bili praviloma moški. Zaradi prepričanja, da se z moškim junakom lahko poistovetijo tako dekleta kot fantje, medtem ko se z žensko v glavni junaški vlogi fantje ne morejo,« je razložila Lawrenceova, ki je zaradi tega vlogo Katniss Everdeen vzela še toliko bolj resno.
Dva tedna sedem kil
Zgodbo Igre lakote, ki je zrasla v domišljiji pisateljice Suzanne Collins, je mladina goltala. »Knjige so bile hit in vedela sem, da bodo gledalci večinoma mladi. To je bila velika odgovornost,« zato se je Jennifer kar malce zataknilo, ko je bila že pred začetkom snemanja glavna tema njena teža. »Vse se je vrtelo okoli tega, koliko kilogramov bom za vlogo shujšala. Toda bila sem še mlada, še vedno sem se razvijala, zato dieta zame ni prišla v poštev. Vrh vsega pa sem vedela, da se bodo mlada dekleta s Katniss poistovetila, želela se bodo oblačiti in videti kot ona. Nisem želela, da bi dobila vtis, da tega ne morejo, če ne bodo dosegale določene nizke teže. Takšne odgovornosti in občutka krivde si nisem želela nakopati.«
V dveh tednih moraš s sebe oklestiti vsaj sedem kilogramov! To je bila zahteva in pričakovanje filmskega studia, ki pa se ji Jennifer ni vdala. Gladko jih je zavrnila. Njen lik najstnice, ki prihaja iz okrožja, kjer ljudje stradajo in se je nato morala v igrah boriti za življenje, bi verjetno moral biti koščeno suh. »Toda v naših rokah je, kakšno podobo bodo mladi videli. Mi narekujemo zgodbo,« čemu ne bi torej promovirali zdravega telesa in zdrave samopodobe. »Ne hujšam. Telovadim že, a ne hujšam. Kako naj bi bil človek športno aktiven, če je lačen! Za vlogo nikoli ne bom stradala.«
Ne hujšam. Telovadim že, a ne hujšam.
Kljub zvezdničini odločitvi, da v imenu sedme umetnosti nikoli ne bo načrtno stradala, je temu vseeno prišla že precej blizu v trilerju Rdeči vrabec. »To je bilo prvič, da sem bila resnično lačna. A nekako se ne bi mogla vživeti v lik nekdanje balerine, če se kot takšna ne bi tudi počutila.« In del vživljanja v lik je bilo tudi odrekanje hrani, a se je stroga dieta za igralko izkazala za morda nekoliko prevelik zalogaj. »Lačna nisem mogla delati.« Zato je tedaj vase na hitro stlačila pest bananinega čipsa.