FILMSKI FESTIVAL

Zaživel je zeleno usmerjeni Kino Otok

Na izolskem filmskem festivalu se bo zvrstilo 112 filmov. Festivalsko dogajanje tudi v Slovenski kinoteki in Kinodvoru.
Fotografija: V Izoli je spet zaživel kino pod zvezdami festivala Kino otok. FOTO: Kino Otok
Odpri galerijo
V Izoli je spet zaživel kino pod zvezdami festivala Kino otok. FOTO: Kino Otok

S filmom Izginjanje filmarke Andrine Mračnikar je pod zvezdami Letnega kina Arrigoni včeraj zaživel Kino Otok, že 18. edicija mednarodnega filmskega festivala, ki naše obalno mestece Izolo za pet dni spremeni v oder filmskih poslastic. Teh se bo do 5. junija zvrstilo kar 112, kar je po obsegu primerljivo s tistim pred leti, festivalsko dogajanje pa bo zabeljeno tudi s pogovori s filmskimi ustvarjalci. Glavnina filmov se bo sicer odvrtela v Izoli, a filmski Otok je v okviru festivala zaživel tudi v prestolnici in svoje lovke iztegnil vse do kinematografov v Cerknici, Idriji, Sežani in Tolminu.

Film Luzzu je glavnemu igralcu, resničnemu lokalnemu ribiču, prinesel posebno nagrado žirije na festivalu Sundance.
Film Luzzu je glavnemu igralcu, resničnemu lokalnemu ribiču, prinesel posebno nagrado žirije na festivalu Sundance.

Glavna izolska filmska prizorišča so Letni kino Arrigoni in Manzioli v samem srcu Izole, na Manziolijevem trgu, ter Art Kino Odeon, kjer bo na sporedu večina celovečercev. V nedeljo se bodo na Manziolijevem trgu filmske projekcije umaknile glasbi, saj bodo pod morskim nočnim nebom zadonele melodije filmskih klasik. Nekoliko drugače, obeta se namreč filmski koncert FilmMusicOrkestar: Sevdah na filmu in okoli njega, na katerem bosta Elma Burnić in Admir Ćulumarević v inovativnih aranžmajih predstavila nekaj najlepših sevdalink, ki so se pojavile na platnu.

41 celovečernih in 71 kratkih filmov

Kino Otok, ki ostaja posvečen filmski umetnosti in razvijanju filmske kulture, je z izbiro programa letos usmeril pozornost na preplet intimnega življenja s političnim, saj politika posega v življenja prebivalcev in omogoča, da so nekateri odrinjeni na rob družbe. Hkrati je močno podčrtal okoljsko noto, saj so se organizatorji skupaj z obiskovalci zavezali, da bodo z letošnjo edicijo stopili na pot brez odpadkov. Slednje sicer ne pomeni, da odpadkov ne bo, a jih bodo bodo poskušali ustvariti čim manj – tudi z uporabo razgradljive embalaže, s spodbujanjem k uporabi digitalnih vstopnic in programov, kadilcem bodo na voljo reciklirani pepelniki –, ustvarjeni odpadki pa bodo ustrezno zbrani. Pri tem so si podali roke z Ekologi brez meja, ki so festivalu kot prvemu dogodku pri nas podelili naziv prireditev z manj odpadki, čemur bodo, tako upajo, sledile tudi druge prireditve in, seveda, obiskovalci dogodkov.

Festival je odprl film Izginjanje, ki je na festivalu Diagonale v Gradcu dobil nagrado občinstva.
Festival je odprl film Izginjanje, ki je na festivalu Diagonale v Gradcu dobil nagrado občinstva.

Kot rečeno, bodo barvito filmsko dogajanje na Obali obogatili pogovori s filmskimi ustvarjalci, med drugimi pričakujejo režiserje Maria Brento, Karine de Villers, Inês T. Alves, Marka Grbo Singha in Jeanine Meerapfel, nekateri gostje pa bodo obiskali tudi Ljubljano, kjer je filmski program – ki poteka v Slovenski kinoteki in Kinodvoru – zbran pod imenom Otok v Ljubljani. V kinoteki bo junija prikazana tudi retrospektiva filmov ene najpomembnejši madžarskih pa tudi svetovnih režiserk Márte Mészáros, distribucijsko pot po slovenskih kinematografih pa bosta v Kinodvoru začela filma Luzzu, zgodba o malteškem ribiču, ki se vsak dan poda na morje s tradicionalnim ribiškim čolnom luzzujem, in Memoria. Ljubljanski program bo dopolnila sekcija Podmornica, namenjena vzgoji mladih gledalcev.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije