Žena mu še ni napisala pesmi
Enega najdaljših zakonov na glasbeni sceni nekdanje Jugoslavije ima Željko Samardžić. Pevec, ki je že več kot 30 let priljubljen po vseh državah nekdanje skupne domovine, je v zakonski stan stopil zelo mlad in danes pravi, da ju je, kljub temu da sta bila najstnika, z ženo kompas pravilno vodil. Ker se ljudem njun zakon in način, kako sta se poznala, zdi izjemno romantičen, ne preseneča, da je ena izmed njegovih največjih uspešnic posvečena ženi. Gre za pesem Pokaži mi, šta znaš. Željko, ki bo danes nastopil v ljubljanski Cvetličarni, o ženi pravi, da je bila zaradi njene ljubezni in vsega, kar mu je podarila, veter v njegov hrbet ne le v glasbi, ampak tudi življenju nasploh. Čeprav sta oba romantika in je ena od Željkovih najlepših skladb posvečena Maji, pa je zanimivo, da žena zanj ni nikoli napisala nobene pesmi.
Skrivnost in recept
Čeprav se to nekaterim zdi nenavadno, Željko pravi, da njegova najdražja nima daru za pisanje besedil. Skrivnost ali recept uspeha njegovih skladb so tudi besedila, v katerih je vpletenih precej njegovih osebnih zgodb in življenjskih izkušenj. »Pogosto sem govoril o tem, kako je nastala pesem Grlica. Neka moja zgodba, povedana ob kavi, je kasneje postala skladba. Preostale pa … Vsa ta čudovita ljubezenska besedila so na mojo srečo zelo življenjska. To je podobno kot pri igralcih. So vloge, ki so odigrane maestralno predvsem zaradi igralca, ki se vživi vanje. Da drugim prenesete nekaj lepega, morate to imeti v sebi. Redko sem posnel kaj, kar ni po mojem okusu, to pa je nadvse pomembno. Pravijo, da če srce gori, bodo iskrice poletele iz ust,« pravi pevec, ki se kljub veliki priljubljenosti in tridesetletni kilometrini nima za legendo.
»Legende so brezčasne, mi pa smo tu relativno kratko, da bi se imeli zanje. Še posebno tisti, ki se tako samookličejo po enem hitu. Ponosen sem na kariero in občinstvo, ki me podpira 30 let. Na vse skladbe, ki se v nasprotju z mano ne starajo. Vsi ti mladi, ki jih imajo radi in prihajajo na koncerte, so velika motivacija, da enako ali še bolje delam tudi naprej,« pove glasbenik, ki je živel na različnih koncih bivše Jugoslavije, za kar meni, da mu je dalo veliko izkušenj. »Privilegiran sem, da sem živel in odnesel kaj od povsod. 30 let sem v Beogradu, tu sem našel sebe in vse, kar se imenuje dom. V Mostarju sem rojen, tam sem preživel mladost. Nikšić so moj ded, babica, teta, bratje. Tam sta pokopana tudi mama in oče. V Igalu smo živeli najkrajše, Zadar je spomin na šolske dni, najstništvo in glasbo. Mislim, da se je zdaj vse spremenilo. Živi se hitreje, zaradi moderne tehnologije so človeški odnosi povsem drugačni. Ja, nostalgik sem. In ne edini. Se pa trudim iti v korak s časom,« nas še navduši s pogledom na življenje.
