Žrela v novi preobleki ne bo

Steven Spielberg se je odločil stopiti v korak s časom. Kajti če je bil še pred dvema letoma precej glasen nasprotnik pretočnih platform, prepričan, da edino pravo izkušnjo filma omogočajo zgolj velika platna kinodvoran, si je očitno premislil. V partnerstvo je namreč stopil s pretočnim gigantom Netflix, in četudi finančne podrobnosti pogodbe med Spielbergovim podjetjem Amblin Partners in Netflixom še niso znane, naj bi Spielberga ta pogodba zavezala k stvaritvi več filmov na leto.

Verjame v kino. Prepričan je, da zgolj ogled filma v kinodvorani, ko isto zgodbo doživljaš z vsemi drugimi sladokusci v dvorani, ponuja neprimerljivo in zaokroženo doživetje.

»Kina morajo ostati. Ljudje morajo imeti priložnost, da zapustijo svoje domače in varne domove ter gredo nekam, kjer bodo še z drugimi delili isto izkušnjo. Skupaj jokali, se smejali, se bali, po koncu filma pa drug drugemu prek te deljene izkušnje ne bodo več popolni tujci,« je dejal predlani, ko je nasprotoval ideji, da lahko v oskarjevsko dirko stopajo tudi filmi, ki so si jih ljudje ogledali le prek portalov pretočnih vsebin in ne tudi v kinih. Za to najbolj čislano odličje se, tako je menil, lahko potegujejo zgolj tisti, ki so bili prikazani v kinodvoranah. »Želim, da kino preživi. Želim, da ima izkušnja obiska kina še naprej pomembno mesto v naši kulturi.«
 

Odločni ne

Marsikdo se verjetno strinja s slovitim filmarjem, da je doživljanje filma drugačno, bolj intenzivno, če se v zgodbo potopimo prek velikega platna. A hkrati je Spielberg poudaril, da v srčiki vsega vselej ostaja dobra zgodba, ta je najpomembnejša, naj jo vrtijo na malih ekranih ali v kinih. Prav to ga je tudi prepričalo, da je po pandemskem kinozatišju sklenil sodelovati z Netflixom.


»V središču vsega, kar ustvarjamo, je vsekakor pripovedovanje zgodb. V trenutku, ko sem se začel dogovarjati s Tedom Sarandosom (eden izvršnih direktorjev pri Netflixu, op. p.), mi je postalo kristalno jasno, da imam izjemno priložnost, da skupaj povemo nove zgodbe in dosežemo še več ljudi, na nove, drugačne načine,« je svojo nepričakovano odločitev obrazložil Spielberg, nad njo pa je verjetno najbolj navdušen kar Sarandos sam. Filmar, ki se je podpisal pod uspešnice, kot so Reševanje vojaka Ryana, Schindlerjev seznam, E. T. Vesoljček in Jurski park (če omenimo le nekatere) in si je v plodoviti karieri prislužil že tri oskarje, je v Sarandosovih očeh namreč »ustvarjalni vizionar in vodja. Moje odraščanje, kot odraščanje mnogih drugih po vsem svetu, so zaznamovali njegovi nepozabni filmski lik in navdihujoče zgodbe.« Zato se že veseli, da bo postal del ustvarjalne poti svojega junaka.


Spielberg vsekakor začenja pisati novo poglavje. A kot se je zavzel pri ustvarjanju novih in novih filmov, bo ljudem tudi v resnici z živo sliko pripovedoval le nove zgodbe. Ne zanima ga namreč, da bi starim uspešnicam nadel novo, modernejšo preobleko, ki jo omogoča napredek filmske znanosti. Zato so pri studiu Universal, s katerim Spielberg pogosto sodeluje in ki ga že nekaj časa poskušajo prepričati, da bi jim prižgal zeleno luč za reboot njegove kultne grozljivke Žrelo iz leta 1975, slišali zgolj odločen ne. »Nikoli ne bi poustvaril katerega svojih lastnih filmov, začenši z Žrelom.«