Zvezdnica več mesecev ni videla sončne svetlobe

Drama Soba iz leta 2015, v kateri se je Brie Larson prelevila v mamo petletnika, s katerim sta ujetnika brezsrčnega ugrabitelja in v sobi brez oken, veliki 3 x 3 metre, povsem odrezana od zunanjega sveta, je ameriški igralki prinesla oskarja. A to najvišje priznanje igralske kritiške srenje ni prišlo brez davka. Na vlogo se je namreč pripravljala mučnega pol leta in se v tem času za več mesecev prikrajšala za sončno svetlobo.

In kot da že to ni imelo psiholoških učinkov na zdravje in počutje, je tedne in mesece preživela v prebiranju izkušenj ljudi, ki so živeli v osami in ujetništvu, ter preučevala učinke spolne zlorabe in pomanjkanja vitaminov na psiho in telo. Vse to je zvezdnico čustveno in duševno tako izželo, da se odtlej ni lotila nobenega podobno zahtevnega projekta. Kako tudi, ko pa je še po koncu snemanja potrebovala debelo leto dni, da je iz misli pregnala temo, v katero jo je pahnila zgodba. »Bilo je precej grozno. Potrebovala sem ogromno časa, da sem bila spet sposobna početi tudi najbolj preproste reči, v katerih sem prej uživala.«

Spet se je morala naučiti smejati, zabavati in se sprostiti. FOTO: Mike Segar/Reuters

Snemanje te psihološko, čustveno in telesno skrajno zahtevne drame je bilo za Brie »čustveni maraton. Bili so trenutki, ko sem bila prepričana, da ne zmorem več, da v meni ni ostalo ničesar več, kar bi lahko dala. A nato spoznaš, da je nekje vendar še nekaj ostalo, da se življenje vsemu navkljub nadaljuje in da je težko,« je povedala oskarjevka in dodala, da je bilo težje kot se pripraviti in vživeti v lik svojega filmskega alter ega nato otresti. »Zaradi tega se po Sobi tudi nisem lotila ničesar tako temačnega, saj sem potrebovala dobro leto, da sem ušla iz temačnega prostora v svoji glavi, v katerega sem se ujela med snemanjem.«

Ventil

Med snemanjem vselej upa, da bo bo imel producent vsakokratnega filmskega projekta dovolj posluha za igralce, da jim po snemanju še posebno (čustveno) zahtevnih prizorov odmeri čas in prostor, kjer se lahko rešijo čustvenih bremen. »Občutja so včasih tako močna, da jih preprosto ne moreš več prenesti. Tedaj potrebuješ neki ventil,« je povedala igralka, ki prav v ta namen s seboj na prizorišča vselej prinese vrsto različnih družabnih iger.

»Vsak mora odkriti, kaj je zanj prav in mu pomaga.« Čeprav Brie včasih tudi igre ne zadostujejo več – nekoč, pri snemanju miniserije Lessons in Chemistry, je producenta prosila, naj ji postavi začasni šotor, kjer se bo lahko v miru in zasebnosti razjokala.

Nekateri filmski projekti ne vplivajo le na igralko, pač pa tudi na njene odnose s prijatelji in družino. Tako je bilo tudi pri Sobi, ko je vedela, da zna biti v času snemanja še posebno občutljiva. To jim je dala tudi jasno vedeti. »Želim si, da bi lahko rekla, da se znam v neki lik vklopiti in nato odklopiti. Kot po koncu delovnega dne, ko službo pustiš v službi in je ne nosiš domov. A ko 12 ur na dan, dan za dnem, živiš in dihaš filmski lik, s tem ne moreš prenehati, ko se kamere ugasnejo.«