Nekdanja premierka:»Imam občutek, da se moški bojijo žensk!«

Alenka je karizmatična, sproščena, odločna ženska, ugotovim, ko sedi nasproti mene. Njena knjiga o časih, ko je postala prva ženska na čelu slovenske vlade, je presenetila javnost, marsikdo pa njenih razkritij ne bo vesel. Pošalim se, da je knjigo objavila v času, ko je padla vlada Mira Cerarja, s čimer se strinja. »Zanimivo je, vendar nisem mogla vedeti, da se bo to zgodilo. Tega nisem načrtovala. Smo bili pa za predstavitev dogovorjeni za 21. marca, torej na dan, ko je imela moja vlada prvo sejo,« pove. Časi, ko je postala premierka, so bili zanjo prelomni, veliko stvari je bilo na kocki. »Ljudje se ne zavedajo, kako težko je bilo. Ko se je vse to dogajalo, nisem imela časa, da bi si stvari zapisovala, jih dokumentirala, po določenem času, ko sem sestavila misli, pa se mi je zdelo prav, da ostanejo zapisane za vedno.«


Pri tem sta jo spodbujala šef njenega kabineta Jernej Pavlič in minister za kulturo Uroš Grilc. »Bila sta moj motor in sta vztrajala toliko časa, dokler nisem privolila. Našli smo Tadeja Goloba, saj sama ne znam pisati in si niti ne poskušam dovoliti, da bi bila pisateljica. Tadej je vrhunski pisatelj, najbolj bran slovenski avtor, in bila sem neskončno vesela, ko je pristal, saj je politika tudi zanj nekaj novega,« razloži Alenka. Knjiga je nastajala skoraj eno leto, njena vsebina ni enostavna, nam še zaupa. »Ni napisana kot značilna politična knjiga, sem pa že slišala, da bi jo moral prebrati vsak študent prvega letnika ekonomije, da bi ugotovil, ali ga ta študij resnično zanima.« Nas bo zabavala, osupnila, streznila? »Kakor koga. Javne finance niso enostavna stvar, za marsikoga so precej nezanimive. Je pa res, da za vsemi temi številkami stoji vsebina. Takrat smo se denimo najbolj ukvarjali z bankami in številkami, zato sva s Tadejem poskušala to zgodbo in težave spraviti v zanimiv in razumljiv jezik,« pomiri skeptike, kot sem jaz, ki jim številke ne povedo veliko. Pa računa na to, da bodo njeno knjigo prebrali tudi njeni politični nasprotniki? »Po mojem jo bo prebral marsikdo, saj je v njej kar nekaj stvari, o katerih do sedaj nisem govorila in je prav, da ljudje vedo zanje,« pove odločno.

 

Vzorec, ki je dvigal prah

Knjiga je videti privlačna, in sicer zaradi naslovnice, na kateri kraljujejo njeni razvpiti čevlji. Tisti z leopardjim vzorcem, ki jih je oblikoval Roberto Cavalli. Tisti, zaradi katerih so jo številni mediji vlačili po zobeh, češ da niso primerni za premierko. A te čevlje Alenka še danes z veseljem obuje. »Mediji so se toliko ukvarjali z mojo zunanjostjo, da mislim, da ni politika, ki bi bil deležen takšne pozornosti. Bolj kot vsebina jih je zanimala moja zunanjost. Torej, kakšno obleko imam, kakšne čevlje, je prav, da nosim takšne vzorce,« pripoveduje Alenka. Prav je, se strinjava, če seveda ženska pozna zdravo mero pri kombinacijah. Pri takšnih vzorcih je namreč meja med neokusnostjo in izbranim modnim slogom zelo tanka. »Nikoli nisem bila neokusna. Vedno sem bila oblečena v skladu s pravili protokola, tudi dolžina kril je bila vedno prava. Tudi na tistem položaju sem želela ostati jaz in se nisem želela spreminjati zaradi tega, ker sem postala predsednica vlade. Marsikdo mi pravi, da je moja velika prednost, da sem ostala Alenka,« pove. Sedaj že legendarne čevlje je prvič obula za srečanje z Zoranom Milanovićem. »Takoj sem dvignila prah, toda meni so še danes všeč,« se zasmeji in mi zaupa, da jih ima sedem, osem let. Kako pogosto jih obuje? »Zaradi visokih pet vedno redkeje. Biti v njih ves dan je precej naporno,« prizna. Ob tem me še zanima, koliko parov čevljev ima v omari, in Alenka pove, da veliko, a ne pretirava. »Imam pa vse čevlje spravljene v škatlah in zelo težko se ločim od tistih, ki jih ne nosim.«


Vrneva se v čase, ko je bila ves čas na tapeti, ko je o sebi marsikaj prebrala in slišala, velikokrat na račun tega, ker je ženska. Ker pač v moške čevlje stopa nihče. Alenka razočarano pove, da so ženske v politiki in na splošno na višjih položajih obravnavane drugače kot moški oziroma še vedno prevladuje mišljenje, da bi morale biti na političnem parketu bolj podobne moškim. »Ljudje še vedno menijo, da je to poklic za moške, s čimer se ne strinjam in mi ni najbolj všeč, toda očitno je potreben čas, da bomo to spremenili. Želim si več žensk v politiki, v gospodarstvu, saj je takšno ravnovesje bistveno boljše za razvoj družbe. Ženske se ne borimo za nadvlado v svetu, saj nimamo te pravice. Želimo si le, da bi si stvari na vseh področjih enakopravno razdelili. Včasih imam občutek, da moški mislijo, da jih bomo ženske pregnale. Ko ženske dobimo priložnost poseči po kakšnem višjem položaju, se sprašujemo, ali bomo to zmogle. Moški se tega nikoli ne sprašujejo. Strah nas pa je tudi izpostavljenosti,« pravi.
 

Ponosna žena in mama

Izpostavljenost sicer dobro pozna, tega je bila deležna tudi njena družina, ki pa jo je na srečo v tistih časih podpirala. »Jaz sem imela to srečo, sicer bi bila doma hitro vojna. No, če bi vprašali mojo družino, bi zagotovo rekli, da bi imeli doma raje partnerico in mamo, ki ne bi bila tako zelo izpostavljena,« pravi Alenka. Kot premierki ji to ni najbolje uspevalo, vendar danes kot poslanka lahko doma, ko je z družino, pozabi na delo. »Ob koncih tedna kuham. V trgovino denimo hodim jaz, saj je to ena redkih stvari, ki jih moj partner (Mitja, op. a.), ki mu pravim kar mož, čeprav nisva poročena, ne mara. Tudi mi živimo povsem normalno življenje in tudi jaz moram prati perilo, likati, kuhati in tako naprej,« se zasmeji Alenka. Njena otroka sta odrasla, hči Nuša je stara 24, sin Oskar pa 20 let. Ubrala sta svojo pot in nista šla po njenih stopinjah, ponosna mama Alenka pa ju pri njunih odločitvah podpira. »Nuša zaključuje študij vizualnih komunikacij, Oskar pa se je vpisal na fakulteto za strojništvo. In še vedno je nogometaš,« izvemo. Doma se veliko pogovarjajo, otroka jo pogosto prosita za kakšen nasvet, vendar jima Alenka pušča svobodo in prosto pot, da se poiščeta in počneta tisto, kar ju veseli. Staršem polaga na srce, naj otroke že od mladih nog usmerjajo v šport. »Ta da otrokom veliko. Red in disciplino in zdrav duh v zdravem telesu.«

Tudi sama je aktivna, čeprav ne toliko, kot bi si želela. Najraje hodi v hribe, kjer se sprosti in pretehta določene stvari. »Obujem superge in se najpogosteje odpravim na Šmarjetno goro ali Jošta, poleti pa grem tudi v višje hribe. Na Triglavu sem bila samo enkrat. Sem pa bila, zato lahko tudi rečem, da sem prava Slovenka,« pove v smehu in doda, da vsi v družini smučajo, njen Mitja pa tudi kolesari, a brez nje, saj je prehiter. »Nikoli ga ne bi ujela,« hudomušno pripomni in poudari, da je družina zanjo vedno bila in vedno bo na prvem mestu. Za konec jo še vprašam, v kakšni vlogi jo bomo videli maja na volitvah. »Prepričana sem, da je moja velika prednost, da sem edina ženska predsednica parlamentarnih in neparlamentarnih strank. Verjamem, da bomo naredili boljši rezultat kot na prejšnjih volitvah,« je prepričana.