VELIKA NOČ PRI ALENKI KOŠIR
Prazniki so vedno družinski
Alenka Košir je prava mojstrica barvanja pirhov in pripravljanja zdravih jedi, zato smo jo seveda povprašali po njenih velikonočnih načrtih in družinskem jedilniku. Ne bo vas presenetilo, da so prazniki rezervirani za družinska druženja.
Odpri galerijo
Alenka je nekdaj precej eksperimentirala pri barvanju pirhov, dokler se ni pred štirimi leti spoznala s tehniko barvanja jajc s svilo. Najprej pri prijateljici, potem pa še na spletu, pri gospodinjski gurujki Marthi Stewart. Zdaj je njena velika noč vsako leto polepšana s svilenimi vzorci. »Veliko sem preizkušala in iskala pravo svilo in pravi način. Postopek je precej preprost, rezultat pa res čudovit.« Varno barvanje jajc je seveda zelo relativna stvar, vseeno pa vedno opozarja, naj jih tisti, ki jih bodo barvali, bolj gledajo kot jedo.
Ko je bila še deklica, so doma jajca vedno barvali s čebulo in teranom ter drugimi, zdaj že dobro poznanimi naravnimi barvami. »Spomnim se, da smo že kot otroci vedno nabirali listke na travnikih, iskali marjetice in deteljice. Vse to smo potem zavili v nogavico in pobarvali s čebulo,« se z nasmeškom ozre v otroštvo. Zdaj ji pri barvanju pomagajo njeni otroci: Alina, Anika in Jalen. »Najbolj zanimivo je odvijanje jajc iz svile,« se zasmeji, »ko vsi gledajo, komu je bolje uspelo.«
Prazniki so običajno sicer predvsem družinski in se z njimi ne obremenjuje. »Pomembno je, da smo skupaj,« poudari. »Posebnih obredov ali rutine nimamo, radi pa smo skupaj. Dokler je bila moja mama še živa, smo bili vedno pri njej. Odkar je ni več, pa se družine prepletajo. Zgodi se, da tako med prazniki obiskujemo sorodnike, vsi sodelujemo pri pripravi obrokov, zajtrk jemo pri enemu, kosilo pri drugemu. Eno leto sem jaz tista, ki speče potico, naslednje leto kdo drug.«
Alenka je znana po svojih zdravih receptih, ki jih je zbrala v dveh knjižicah, predvsem pa verjame v ravnovesje in izogibanje kakršnemukoli pretiravanju. »Pripravljala sem tudi 'zdrave' potice in podobne jedi,« prikima. »Ampak saj navsezadnje nimamo vsak dan praznika. Včasih se moramo tudi malce sprostiti in si kaj privoščiti. Seveda pa je dobro, če imamo neko mejo, kajti ne vidim potrebe, da bi pojedla pol potice, 20 jajc in tri kilograme šunke. In če se tega držimo, ni večje bojazni. Sama si za praznike privoščim dobrote in raje po praznikih malo popazim, kaj pojem, zraven še malce pomigam, pa je takoj bolje.«
»
Ko je bila še deklica, so doma jajca vedno barvali s čebulo in teranom ter drugimi, zdaj že dobro poznanimi naravnimi barvami. »Spomnim se, da smo že kot otroci vedno nabirali listke na travnikih, iskali marjetice in deteljice. Vse to smo potem zavili v nogavico in pobarvali s čebulo,« se z nasmeškom ozre v otroštvo. Zdaj ji pri barvanju pomagajo njeni otroci: Alina, Anika in Jalen. »Najbolj zanimivo je odvijanje jajc iz svile,« se zasmeji, »ko vsi gledajo, komu je bolje uspelo.«
Prazniki so običajno sicer predvsem družinski in se z njimi ne obremenjuje. »Pomembno je, da smo skupaj,« poudari. »Posebnih obredov ali rutine nimamo, radi pa smo skupaj. Dokler je bila moja mama še živa, smo bili vedno pri njej. Odkar je ni več, pa se družine prepletajo. Zgodi se, da tako med prazniki obiskujemo sorodnike, vsi sodelujemo pri pripravi obrokov, zajtrk jemo pri enemu, kosilo pri drugemu. Eno leto sem jaz tista, ki speče potico, naslednje leto kdo drug.«
Alenka je znana po svojih zdravih receptih, ki jih je zbrala v dveh knjižicah, predvsem pa verjame v ravnovesje in izogibanje kakršnemukoli pretiravanju. »Pripravljala sem tudi 'zdrave' potice in podobne jedi,« prikima. »Ampak saj navsezadnje nimamo vsak dan praznika. Včasih se moramo tudi malce sprostiti in si kaj privoščiti. Seveda pa je dobro, če imamo neko mejo, kajti ne vidim potrebe, da bi pojedla pol potice, 20 jajc in tri kilograme šunke. In če se tega držimo, ni večje bojazni. Sama si za praznike privoščim dobrote in raje po praznikih malo popazim, kaj pojem, zraven še malce pomigam, pa je takoj bolje.«
»