V SPOMIN
Sporočili žalostno vest: umrl je Jože Hrovat
Dolgo se je tiho boril z boleznijo. Igral je v To so gadi in Nasvidenje v naslednji vojni.
Odpri galerijo
Jože Hrovat (1955–2020). FOTO: Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Peter Uhan
Iz Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica so sporočili, da je danes v zgodnjih jutranjih urah umrl njihov dolgoletni sodelavec, igralec Jože Hrovat (65), »najstarejši med zaposlenimi v našem igralskem ansamblu, a vseeno do zadnjih izzivov v zavidljivo živahnem izrazu, zanesljiv kolega in vztrajen ustvarjalec, ki mu je bolezen, s katero se je dolga leta tiho boril, v veder humor vtisnila trpko noto razumevanja bivanja in minljivosti«.
Hrovat se je rodil 7. marca 1955 v Kočevju. Po študiju na AGRFT v Ljubljani se je zaposlil v novogoriškem gledališču in mu ostal zvest štiri desetletja. Nastopil je v več kot sto uprizoritvah, v nekaterih igral tudi različne vloge. Med takšnimi sta bili zelo odmevni komorna igra Dva, v kateri se je levil skozi kar enajst vlog, in velika freska Medtem, nagrajena kot najboljša predstava Borštnikovega srečanja. Sooblikoval je še dve uprizoritvi, ki sta bili nagrajeni kot najboljši Borštnikovega srečanja, bil je Srčni fant v Ljudožercih in Brodin v Rdečih nosovih.
Igral je v ameriškem celovečercu Železni križec, nemškem TV filmu Belo in črno kot dnevi in noči ter v slovenskih filmih, nadaljevankah in TV filmih Bele trave, To so gadi, Prva šolska naloga, Draga moja Iza, Dražgoška bitka, Nasvidenje v naslednji vojni, Dediščina, Rodna letina, P. S. – Prstan, Primož Trubar, Rudolf Maister, Očeta Vincenca smrt, Heretik, Sladke sanje.
Kot režiser je ustvaril vrsto odličnih ljubiteljskih predstav, največ v Prosvetnem društvu Štandrež.
»Dragi Jože, s hvaležnostjo se bomo spominjali trenutkov, ko smo skupaj s tabo ustvarjali in živeli,« so se v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica poklonili pokojnemu kolegu.
Hrovat se je rodil 7. marca 1955 v Kočevju. Po študiju na AGRFT v Ljubljani se je zaposlil v novogoriškem gledališču in mu ostal zvest štiri desetletja. Nastopil je v več kot sto uprizoritvah, v nekaterih igral tudi različne vloge. Med takšnimi sta bili zelo odmevni komorna igra Dva, v kateri se je levil skozi kar enajst vlog, in velika freska Medtem, nagrajena kot najboljša predstava Borštnikovega srečanja. Sooblikoval je še dve uprizoritvi, ki sta bili nagrajeni kot najboljši Borštnikovega srečanja, bil je Srčni fant v Ljudožercih in Brodin v Rdečih nosovih.
Obsežen igralski opus
Vključen je bil v še več izstopajočih ansambelskih uprizoritev, med njimi Mesec dni na kmetih, Cyrano de Bergerac, Krst pri Savici, Ljubezen dobrega moža, Tistega lepega dne, Kobilice ali Moj oče igra loto, Ondina in Macbeth. Za dramsko igro je prejel priznanje ZDUS za vlogi Jerneja v Vorancu in Guya Jonesa v Razglašenem zboru (1991) ter nagrado žlahtni komedijant za vlogo v skupini rokodelcev v Snu kresne noči na Dnevih komedije (2003). Posebej izstopajoče so bile tudi njegove kreacije v uprizoritvah Dolgega dne potovanje v noč (Edmund Tyrone), Ta nori dan (Figaro), Ni tako slabo kot zgleda (Gerald Allsop in George Hills), Glengarry Glen Ross (Dave Moss), Neskončni šteti dnevi (Ata), Stari ko zemlja, kakšnih petinštirideset (Monroe), Baron Münchhausen (Vojvoda) in nazadnje v Jakiš in Pupče (Stari Harupče).Igral je v ameriškem celovečercu Železni križec, nemškem TV filmu Belo in črno kot dnevi in noči ter v slovenskih filmih, nadaljevankah in TV filmih Bele trave, To so gadi, Prva šolska naloga, Draga moja Iza, Dražgoška bitka, Nasvidenje v naslednji vojni, Dediščina, Rodna letina, P. S. – Prstan, Primož Trubar, Rudolf Maister, Očeta Vincenca smrt, Heretik, Sladke sanje.
Kot režiser je ustvaril vrsto odličnih ljubiteljskih predstav, največ v Prosvetnem društvu Štandrež.
»Dragi Jože, s hvaležnostjo se bomo spominjali trenutkov, ko smo skupaj s tabo ustvarjali in živeli,« so se v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica poklonili pokojnemu kolegu.
