ŠTORKLJA NA OBISKU
Alanis je pri 45 letih še v tretje mamica
Kanadska pevka si je od nekdaj želela tri otroke. Dvakrat je trpela za poporodno depresijo in spontano splavila.
Odpri galerijo
Sanje se lahko uresničijo, čeprav pot do tja morda ni vselej lahka ali hitra. Kanadska pevka Alanis Morissette je namreč vse življenje sanjarila, da bi imela tri otroke, a je začela po rojstvu danes osemletnega sina Everja Imra in pet let mlajše hčerke Onyx Solace počasi spoznavati in sprejemati, da se bo morala zadovoljiti z dvema. Deloma zaradi njenih za materinstvo že precej zrelih let, junija jih je namreč dopolnila 45, deloma pa, ker Alanis kljub precej truda, ki sta ga z možem Mariem Souleyejem Treadwayem vlagala v to, ni mogla zanositi. A spomladi jo je čakalo najlepše presenečenje – zanosila je, Alanis pa je svetu navdušeno zakričala, da bodo kmalu družina petih. Zdaj so končno pozdravili novega člana, zdravega Winterja Mercyja. »Vse življenje sem čakala, da bom lahko ljubila vas tri!« je srečno novico objavila zvezdnica.
Ljubi biti mati, a to je za Alanis prišlo s precejšnjo ceno. Po prvih dveh porodih so jo namesto brezkrajne radosti spočetka prevevali depresija in že nezemeljska izčrpanost, združeni s preganjavico, da želi nekdo škodovati njeni družini. Zdravniki so prvič potrebovali dolgih 16 mesecev, da so ji diagnosticirali poporodno depresijo, v drugo pa precej hitreje, morda tudi, ker je bila bolezen menda še močnejša in bolj ohromljujoča kot prvič. A če je bil že to izziv, saj je tedaj dognala, kako se njena resničnost razlikuje od predstave, ki jo je nekdaj imela o ustvarjanju lastne družine, je drugi izziv prišel v obliki težav s spočetjem. »Med Everejem in Onyx sem imela več klavrnih začetkov in poizkusov. Vselej sem sanjarila o treh otrocih, a sem naletela na nepričakovane izzive, prepreke, tudi spontano sem splavila. Čutila sem strah in bolečino, za katero si nisem mislila, da obstaja,« zdaj priznava mamica treh. In dodaja, da se je med dolgim procesom osnovanja sanjske družine zatekla tako k molitvi kot znanosti, saj da je do potankosti spoznala ves telesni ustroj. »V želji, da spet zanosim, sem se naučila vsega o svojem telesu, biokemiji, telesni odpornosti, ginekologiji. To je bila težka in mučna šola.« A to se ji je zdaj obrestovalo, saj sta z ljubljenim pozdravila tako želenega in težko pričakovanega tretjega otroka.
Ljubi biti mati, a to je za Alanis prišlo s precejšnjo ceno. Po prvih dveh porodih so jo namesto brezkrajne radosti spočetka prevevali depresija in že nezemeljska izčrpanost, združeni s preganjavico, da želi nekdo škodovati njeni družini. Zdravniki so prvič potrebovali dolgih 16 mesecev, da so ji diagnosticirali poporodno depresijo, v drugo pa precej hitreje, morda tudi, ker je bila bolezen menda še močnejša in bolj ohromljujoča kot prvič. A če je bil že to izziv, saj je tedaj dognala, kako se njena resničnost razlikuje od predstave, ki jo je nekdaj imela o ustvarjanju lastne družine, je drugi izziv prišel v obliki težav s spočetjem. »Med Everejem in Onyx sem imela več klavrnih začetkov in poizkusov. Vselej sem sanjarila o treh otrocih, a sem naletela na nepričakovane izzive, prepreke, tudi spontano sem splavila. Čutila sem strah in bolečino, za katero si nisem mislila, da obstaja,« zdaj priznava mamica treh. In dodaja, da se je med dolgim procesom osnovanja sanjske družine zatekla tako k molitvi kot znanosti, saj da je do potankosti spoznala ves telesni ustroj. »V želji, da spet zanosim, sem se naučila vsega o svojem telesu, biokemiji, telesni odpornosti, ginekologiji. To je bila težka in mučna šola.« A to se ji je zdaj obrestovalo, saj sta z ljubljenim pozdravila tako želenega in težko pričakovanega tretjega otroka.