ZLORABA
Albert je kraljico zlorabljal
Skrbel je, da je bila Viktorija nenehno noseča. V tem času je imel vpliv in moč on.
Odpri galerijo
Viktorija in Albert na poročni dan
Britanci imajo še dandanes izjemno radi nekdanjo kraljico Viktorijo, ki je umrla leta 1901. Zelo spoštujejo tudi njenega moža princa Alberta, čeprav mnogi zgodovinarji trdijo, da ni bil tako prijazen, kot so ga želeli in ga še želijo prikazati nekateri. Res je, da je bil kraljičin mož pomemben reformator, leta 1847 je bil izvoljen tudi za kanclerja univerze v Cambridgeu, znan je bil tudi po izjemno liberalnih in naprednih idejah.
Zavzemal se je za mehanizacijo predelovalne industrije, odpravo suženjstva in reformo kraljevih financ. A kot trdi zgodovinarka Lucy Worsley, Albert ni bi zadovoljen zgolj z nazivom kraljičin mož, hotel je biti vladar, in temu se je po mnenju Worsleyjeve zelo približal s tem, da je skrbel, da je bila Viktorija vedno noseča. Zadnje tedne nosečnosti ter po porodu je imela kajpak veliko dela z novorojenci, morala pa je tudi počivati ter si nabirati moči, kar je pomenilo, da je več nalog zaupala njemu.
»Pri sedmem otroku je imela dovolj, a on se ni vdal. Naredil ji je še dva in si priboril še nekaj let moči in vpliva. Ko je Viktorija skrbela za naraščaj, je bil pravzaprav on kralj v vsem, le po nazivu ne,« je dejala zgodovinarka.
»Mnogi tega ne bodo želeli razumeti in sprejeti, češ da je bil dober človek in da je veliko naredil za umetnost, znanost in industrijo. Vse to je res, a njegova naloga ni bila, da uvaja reforme in podobno. Kot partner vladarice bi jo moral podpirati, ji stati ob strani, česar pa ni počel. Bolj kot kaj drugega je Viktorijo zlorabljal. Njena naloga je bila, da uvaja reforme, ne njegova,« dodaja Worsleyjeva, ki je prepričana, da je zgodovina do Alberta preveč prijazna.
»S tem ni nič narobe, a treba je poznati tudi resnico. Kovati nekoga v zvezde in zavestno spregledati njegove napake, to ne gre,« še pravi Lucy Worsley.
Viktorija in Albert na poročni dan
Pri sedmem otroku je imela Viktorija dovolj, a on se ni vdal.
»Pri sedmem otroku je imela dovolj, a on se ni vdal. Naredil ji je še dva in si priboril še nekaj let moči in vpliva. Ko je Viktorija skrbela za naraščaj, je bil pravzaprav on kralj v vsem, le po nazivu ne,« je dejala zgodovinarka.
»Mnogi tega ne bodo želeli razumeti in sprejeti, češ da je bil dober človek in da je veliko naredil za umetnost, znanost in industrijo. Vse to je res, a njegova naloga ni bila, da uvaja reforme in podobno. Kot partner vladarice bi jo moral podpirati, ji stati ob strani, česar pa ni počel. Bolj kot kaj drugega je Viktorijo zlorabljal. Njena naloga je bila, da uvaja reforme, ne njegova,« dodaja Worsleyjeva, ki je prepričana, da je zgodovina do Alberta preveč prijazna.
Viktorija je imela devet otrok
Prvo hčer Victorio je kraljica rodila novembra 1840, v letu, ko se je tudi poročila. Natanko leto pozneje ji je sledil Edvard VII., ki je po Viktorijini smrti postal britanski kralj. Princesa Alice je na svet prijokala aprila 1843, princ Albert avgusta 1844, princesa Helena maja 1846, princesa Louise marca 1848, princ Arthur maja 1850, tri leta pozneje se je družini pridružil princ Leopold in aprila 1857 še princesa Beatrice.
Prvo hčer Victorio je kraljica rodila novembra 1840, v letu, ko se je tudi poročila. Natanko leto pozneje ji je sledil Edvard VII., ki je po Viktorijini smrti postal britanski kralj. Princesa Alice je na svet prijokala aprila 1843, princ Albert avgusta 1844, princesa Helena maja 1846, princesa Louise marca 1848, princ Arthur maja 1850, tri leta pozneje se je družini pridružil princ Leopold in aprila 1857 še princesa Beatrice.
»S tem ni nič narobe, a treba je poznati tudi resnico. Kovati nekoga v zvezde in zavestno spregledati njegove napake, to ne gre,« še pravi Lucy Worsley.
