PRIZNANJE
Anthonyja Hopkinsa se je bala
Jodie Foster se je med snemanjem ustrašila soigralca. Kultna grozljivka je obema glavnima prinesla oskarja.
Odpri galerijo
Film Ko jagenjčki obmolknejo spada med klasike grozljivk, in sicer zaradi odlične igre Anthonyja Hopkinsa, ki upodablja kanibalskega serijskega morilca Hannibala Lecterja. V njem nastopa tudi Jodie Foster kot študentka pripravnica FBI Clarice Starling, ki je bila vpletena v preiskavo. Nedavno je zvezdnica razkrila, da jo je bilo med snemanjem pošteno strah Hopkinsa, ker je bil v svoji vlogi tako prepričljiv.
Danes 56-letna igralka je v nekem intervjuju povedala: »Film se mi ni zdel grozen, sem se pa bala Anthonyja Hopkinsa.« Zanimivo je, da kultni pogovor med Clarice in ujetim Hannibalom ni bil posnet, kot ga vidimo. Razlog je bil povsem logistične narave, saj so potrebovali 20 minut, da so lahko danes 81-letnega britanskega veterana spravili v zaporniško celico. Pogovarjala sta se vsak na svojem koncu studia, slišala je lahko le njegov glas, ni pa ga mogla videti. »Če boste znova gledali film, bodite pozorni, opazi se, da oba v resnici gledava v kamero, ne drug v drugega. Slišala sem le njegov strašni glas, gledati pa sem morala v kamero, se pretvarjati, da je v kameri.« Prav zaradi tega, ker ga ni mogla videti, je bilo vse skupaj še toliko bolj grozljivo. »Na zadnji dan snemanja sva imela skupaj kosilo, jedla sem sendvič s tuno, on je sedel ob meni, ko sem mu priznala, da sem se ga resnično bala.« Na njeno presenečenje ji je povedal, da se je on bal nje. Kakor koli, Jodie in Hopkins sta za svoji vlogi dobila oskarja. Poleg tega si je film prislužil nagrado za najboljši film leta, najboljši scenarij in najboljšo režijo (Jonathan Demme).
Danes 56-letna igralka je v nekem intervjuju povedala: »Film se mi ni zdel grozen, sem se pa bala Anthonyja Hopkinsa.« Zanimivo je, da kultni pogovor med Clarice in ujetim Hannibalom ni bil posnet, kot ga vidimo. Razlog je bil povsem logistične narave, saj so potrebovali 20 minut, da so lahko danes 81-letnega britanskega veterana spravili v zaporniško celico. Pogovarjala sta se vsak na svojem koncu studia, slišala je lahko le njegov glas, ni pa ga mogla videti. »Če boste znova gledali film, bodite pozorni, opazi se, da oba v resnici gledava v kamero, ne drug v drugega. Slišala sem le njegov strašni glas, gledati pa sem morala v kamero, se pretvarjati, da je v kameri.« Prav zaradi tega, ker ga ni mogla videti, je bilo vse skupaj še toliko bolj grozljivo. »Na zadnji dan snemanja sva imela skupaj kosilo, jedla sem sendvič s tuno, on je sedel ob meni, ko sem mu priznala, da sem se ga resnično bala.« Na njeno presenečenje ji je povedal, da se je on bal nje. Kakor koli, Jodie in Hopkins sta za svoji vlogi dobila oskarja. Poleg tega si je film prislužil nagrado za najboljši film leta, najboljši scenarij in najboljšo režijo (Jonathan Demme).