Martha Stewart se je bala, da jo bo ljubimec pojedel

Z ravnodušno hladnokrvnostjo, skoraj kot bi govoril o vremenu, je razložil, kaj se dogodi tistim, ki pri njem zaigrajo na napačne strune. »Popisovalec prebivalstva me je nekoč poskušal testirati. Njegova jetra sem pojedel s fižolom in poplaknil z dobrim chiantijem.«

Vloga kanibalističnega serijskega morilca mu je prinesla prvega oskarja. FOTO: Press

Tako je svoje težavice reševal zloglasni kanibalski serijski morilec Hannibal Lecter, ki ga je v verjetno najbolj kultni srhljivki vseh časov Ko jagenjčki obmolknejo briljantno upodobil sir Anthony Hopkins. Bil je tako izjemen, da ni prepričal le kritiške srenje, ki mu je leta 1992 podelila oskarja za glavno moško vlogo, ampak je o tem, da se v njem tudi v resnici skriva psihopatski psihiater, prepričal celo tedanjo ljubimko Martho Stewart. »Ljubila sem ga, a bil je tudi zastrašujoč. Nisem mogla nehati misliti nanj kot na Hannibala, zato sem razmerje prekinila.«

Našel jo je mož

Kdaj natanko in kako dolgo je trajala romanca med hollywoodskim zvezdnikom in verjetno najslavnejšo (in nato tudi najbolj razvpito) ameriško gospodinjo, ni znano. A bilo je nekje na začetku 90. let, njuna ljubezen pa je bila od začetka obsojena na propad. Kajti naj ga je še tako ljubila, ni mogla premagati bojazni, da si jo bo enkrat privoščil za obrok.

»V Mainu sem imela čudovito, veliko hišo, ki je stala na ogromni posesti. Na samem, obdana s sto hektari gozda,« kamor je želela na romantični vikend povabiti svojega partnerja. A si je v zadnjem trenutku premislila, grizla jo je namreč skrb, da bi se romantika spremenila v krvavo pojedino za enega. »Ko sem si še v drugo ogledala Ko jagenjčki obmolknejo, sem si premislila. Nisem in nisem si naju mogla naslikati tam, pred očmi sem imela le njegovo podobo, kako je. In zadnja stvar, ki sem si jo želela v hiši na samem, je nekdo, ki uživa v grižljajih človeških možganov.«

Dodala je, da je prepričana, da bi bila njuna ljubezenska zgodba čudovita in dolga, če bi le lahko odmislila njegov legendarni lik.

Marthino ljubezen z oskarjevcem je uničila predstava, da se v njem morda skriva kanibal. A tudi ko bi bilo v tem zrnce resnice, bi verjetno ušla njegovim zobem, saj ima kot mačka (vsaj) devet življenj. Strela je namreč vanjo udarila kar trikrat, a vendar je še vedno tukaj, še kako živa. »Noro. A če preživiš, je to morda zate celo dobro,« pravi Stewartova, čeprav tega v trenutku, ko jo je prestrelilo, ni mogla ceniti.

»Roko na srce, občutek je bil precej grozen. Prvič je strela prišla po pipi. Slonela sem na železnem umivalnem koritu, ko je udarilo v pipo na vrtu. Potovala je po vodi, me udarila v trebuh in vrgla vzvratno na tla. Tam me je našel mož. Bila sem živa, a nikakor mi ni bilo dobro ali udobno,« je povedala in nadaljevala, da je v drugo treščila v strešno okno njene hiše. »Očitno elektriko privlačim kot magnet.« O še tretji izkušnji pa je molčala.